Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Ogenj v Alpah 2022

28.07.2022
Image caption:

»Odpadne vode v gorah – grožnja (pitnim) vodnim virom«  

Kakovost gorskih izvirov in jezer se močno slabša – kako torej z odpadnimi vodami ravnajo planinske koče in drugi objekti v gorah? Kakšna je povezava med množičnim obiskom gora in kakovostjo naše vode? 

Zakaj se v gorskih jezerih razraščajo alge?

Gore so občutljiv ekosistem, zato je vsakršen vnos tujih, sploh pa zdravju nevarnih snovi, treba zmanjšati na najmanjšo možno mero ter preprečiti vnos alohtonih živalskih in rastlinskih vrst. Tako je tudi z odpadnimi vodami: ne glede na njihovo količino je z odpadno vodo v gorah treba ravnati v skladu z zakonodajo in poskrbeti za ničeln vpliv na okolje ter naravo.

Fokus: Dvojno jezero v Dolini Triglavski jezer

Problematika Dvojnega jezera izhaja iz človekovega vnosa invazivnih tujerodnih vrst rib in odpadnih voda koče pri Dvojnem jezeru. Vsak, ki se sprehodi mimo njega, lahko vidi, da je z jezerom nekaj hudo narobe: njegovo ekološko stanje je zaradi neurejenega odvajanja odpadnih voda s Planinske koče pri Triglavskih jezerih (mala čistilna naprava ne dosega željenih rezultatov) in vnosa rib v jezero že dolga leta porušeno.  

Kljub prizadevanjem za oživitev jezera (izlov rib 2020, 2021) se njegovo stanje slabša. Iz male komunalne čistične naprave se namreč del delno čiščene odpadne vode izteka tudi v Dvojno jezero.

V Koči pri Triglavskih jezerih so malo komunalno čistino napravo (MKČN) zgradili septembra 2010. Leži na vzhodni strani koče, odpadna voda se iz nje izteka na močvirnato območje blizu jezera. Zaradi geoloških razmer in blagega naklona reliefa proti jezeru pa se voda iz močvirnatega območja izliva neposredno v jezero. Podzemna povezava je bila s sledilnim poskusom dokazana že leta 2018.

Tudi zaradi malomarnosti upravljalcev čistilna naprava planinske koče pri Dvojnem jezeru ne deluje optimalno. Z zagonom projekta VrH Julijcev so nadgradili redno spremljanje stanja MKČN (zagon MKČN ob začetku sezone izvede zunanji strokovnjak, redni monitoring iztoka iz MKČN, odvoz blata).

Problem kakovosti vode v Dvojem jezeru je znan že dolgo: od vnosa rib v Dvojno jezero je minilo že več kot 30 let, od dokazane podzemne povezave med ponikalnico čistilne naprave in jezerom 4 leta. Kaj se je v tem času spremenilo? Planinsko društvo želi obisk le še povečati. 

Upravljanje s planinsko kočo se ni spremenilo, nedavna študija (Atanasova, 2022) pa jasno kaže, da je Planinsko društvo Ljubljana-Matica pri upravljanju koče malomarno.    

V vzorčenjih odpadne vode leta 2021 so ugotovili nepravilno upravljanje z organskimi odpadki in odpadnimi olji v kuhinji, zato so bile v vzorcih zaznane visoke koncentracije biokemijskih parametrov. Ugotovili so, da organskih odpadkov iz kuhinje (odpadna olja, koščki hrane) ne hranijo ločeno, temveč jih spuščajo v odtoke. Obstoječa greznica zato ne opravlja primarnega čiščenja, saj je po celotni globini zapolnjena z blatom. Raziskovalci so zato že predlagali takojšen odvoz akumuliranega blata (november 2021). Vrednosti onesnaževal na iztoku male komunalne čistilne naprave presegajo dovoljene vrednosti, zato se v ranljivem ekosistemu kopičijo visoko koncentrirane odpadne vode (po Atanasova, 2022). 

V zadnjih 30. letih je bilo za Planinsko kočo pri Triglavskih jezerih izdelanih že več strategij in predlaganih ukrepov za pravilno vodenje kuhinje, ravnanje z organskimi odpadki, zmanjšanje porabe količine vode in upravljanja z obstoječo čistilno napravo 

Preglednica: Kronologija reševanja ekološkega stanja Dvojnega jezera

1991 Vnos rib v Dvojno jezero   
2009 Poročanje o cvetenju Dvojnega jezera (S. Klemenc) 
2010 Obnova planinske koče z izgradnjo čistilne naprave  
2018 Dokaz o neposredni podzemni povezavi med ponikalnico čistilne naprave pri koči in Dvojnim jezero (Hidrološko poročilo, 2018)   
2020, 2021 Izlov rib iz Dvojnega jezera  Izvajanje projekta Vrh Julijcev  
2018-2022 Priprava številnih študij in dokumentacije za primerno rešitev upravljanje z odpadnimi vodami
2022

Dokazano malomarno upravljanje s kočo  (Atanasova, 2022)

Celovito upravljanje odpadnih voda Koče pri Triglavskih jezerih je strokovni, administrativni in izvedbeni izziv – nujno je sodelovanje vseh deležnikov.  

Upravljanje z odpadnimi vodami v visokogorju je zahtevno, saj je potrebno poiskati primerne tehnične rešitve za izjemne obratovalne pogoje (temperaturna nihanja, izpadi električne energije, nihanje vnosa hranil v čistilno napravo, zahtevnost gradbenih posegov in dostopnosti).  

Vendar celosten pristop poleg tehničnih rešitev zahteva tudi upravljavske rešitve, ki morajo temeljiti na načelih trajnosti in skromnosti.  

Primeri ukrepov, s katerimi bi se tako obiskovalci kot upravljalci objektov in prostora zavezali h kakovostnemu gorništvu ter ne k instantnemu potrošniškemu pohodništvu, ki smo mu priča v slovenskih gorah: 

  • prilagoditev gostinske ponudbe (zmanjšanje in poenostavitev gostinske ponudbe, odpoved pripravi cvrte hrane),  

  • zmanjšanje števila razpoložljivih prenočitvenih kapacitet,  

  • ozaveščanje gostov (uporaba lastne posteljnine, ničelna toleranca do smetenja v naravnem okolju in poziv k odnašanju smeti v dolino, promocija kodeksa obnašanja v naravi in primernega obnašanja v planinskih kočah). 

Dvojno jezero ima status naravne vrednote državnega pomena, je tudi vir pitne vode. Njegovo onesnaženje je zakonska kršitev: kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let (KZ-1-NPB4, 219. člen), ogrožanje pravice do pitne vode pa je v nasprotju z Ustavo RS (70.a člen). 

Za celovito rešitev izcejanja odpadnih voda s Planinske koče pri Triglavskih jezerih v Dvojno jezero, pomembno državno naravno vrednoto ter vir pitne vode, je nujno tvorno sodelovanje več deležnikov – od upravljalca PD Ljubljana-Matica, Planinske zveze Slovenije, Triglavskega narodnega parka, lastnikov zemljišč, lokalnih skupnosti in državnih organov (ARSO, MOP, ZRSVN) 

 

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, zato ponovno javno poziva Planinsko društvo Ljubljana-Matica, da prične upravljati s planinsko kočo okoljsko in družbeno odgovorno ter v skladu s slovensko zakonodajoHkrati pozivamo Planinski zvezo Slovenije, Triglavski narodni park, lokalne skupnosti in državne organe, da spremljajo oz. še naprej spremljajo upravljanje planinske koče in njihov vpliv na okolje, jih skladno s pristojnostmi usmerjajo ter po potrebi sankcionirajo.

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, prav tako poziva vse vključene v procese izboljšanja ekološkega stanja Dvojnega jezera, da: 

  • predano podpirajo prizadevanja za izboljšanje ekološkega stanja Dvojnega jezera,  

  • poiščejo in uveljavijo strokovno najbolj primerno rešitev, ki bo predstavljala pilotni primer zglednega upravljanja z odpadnimi vodami v Alpah in širše, 

  • komuncirajo z javnostmi,  

  • omejijo obisk koče, prilagodijo ponudbo ali, če to ni mogoče, zaprejo kočo pri Triglavskih jezerih, dokler sistema za upravljanje odpadnih voda ne sanirajo.

 

Vabilo in prijava na dogodek

 

Viri in literatura: