Novice
Alpe kot kraj srečanja
Z vlakom, avtomobilom ali peš, čez drn in strn: ljudje, živali in rastline so v Alpah v nenehnem gibanju. Za seboj puščajo sledi, spreminjajo podobo pokrajine, prevažajo blago, se srečujejo, premagujejo meje – z daljnosežnimi posledicami za alpski prostor. Vse več je tovornih vozil, ki potujejo prek alpskih prelazov, dnevni migranti se dnevno vozijo na delo čez mejo, tudi število tistih, ki v gorskem svetu iščejo sprostitev in oddih, se povečuje.
Raznolikost mobilnosti v gorah in dolinah
»Vse je v glavi, tudi gibanje,« poudarja doživljajska pedagoginja Andrea Szabadi - Heine, ki jo predstavljamo v tokratni številki. Nekdaj se je povzpela na vrh Aconcague v Andih, danes pa se razveseli vsake stopnice, ki jo uspe premagati. Zaradi nesreče se je njeno življenje nekega dne v trenutku obrnilo na glavo, a Andrea je še vedno telesno dejavna – med drugim je z ročnim invalidskim kolesom prečkala celo Alpe. Kako zelo nas lahko navdihuje in nam daje novih moči tudi hoja, v esejskem razmišljanju o daljinski pohodniški poti Vii Alpini opisuje Julien Defois. Nova številka predstavlja tudi pionirje in pionirke mobilnosti z alpskega območja: od lokalnih načrtov hodljivosti, ki jih uvajajo slovenske občine, in sistema souporabe avtomobilov do avstrijske podnebne vozovnice in projektov, ki spodbujajo dnevne migrante k uporabi kolesa in javnih prevoznih sredstev. »Preobrazba prometa je več kot le prehod na alternativne pogone,« pa je bistvo obravnavane teme v intervjuju povzela strokovnjakinja za mobilnost Helen Lückge.
Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Če bodo uresničene zaveze iz akcijskega načrta za Alpe Zavezništvo Simplon, ki ga je leta 2022 podpisalo osem alpskih držav, bo promet na celotnem območju EU in Alp podnebno nevtralen, tako v potniškem kot tudi tovornem. Da se reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi in je zato zaradi središčnega položaja Alp v Evropi nujno rešitve poiskati skupaj, ugotavlja Kaspar Schuler v uvodnem prispevku revije, kjer med drugim zapiše, da je prav »ta geografska banalnost ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če želimo preprečiti prometni kolaps.«
110. številka revije Alpe na odru Alpe kot kraj srečanja. Raznolikost mobilnosti v gorah in dolinah raziskuje, katere so nove poti, ki bodo pripeljale do bolj trajnostne mobilnosti na območju Alp. Tiskan izvod revije si lahko brezplačno naročite na www.cipra.org/sl/e-novice/alpe-na-odru, digitalna izdaja pa je na voljo na www.cipra.org/alpenaodru.