Kaj je dodana vrednost evropskih makroregionalnih strategij za podonavsko regijo in regijo Baltskega morja? Na to vprašanje je Evropska komisija pred kratkim prvič ponudila odgovor v obliki analize. Končna ocena je povsem pozitivna: zaradi makroregionalnih strategij je prišlo do združevanja sredstev, začeli so se številni novi projekti, sodelovanje med državami se je okrepilo. Seveda obstajajo tudi težave, npr. pomanjkanje kadra v upravnih organih ali pa sistem financiranja, ki temelji predvsem na programih Evropskega teritorialnega sodelovanja. "Izkušnje kažejo," je v odzivu na poročilo dejal evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, "da se je na začetku koristno osredotočiti na omejeno število prednostnih nalog." Komisija je zato tudi v svojem poročilu priporočila, da bi bilo treba v prihodnjih makroregijah zmanjšati število prednostnih nalog in preusmeriti cilje.
Evropska komisija krepi razvoj alpske makroregije posredno, tako da priporoča učinkovitejše sodelovanje na vseh vladnih ravneh: "V prihodnje se mora okrepiti vodilna vloga vključenih regij, povečati pa se mora tudi njihova odgovornost". Vloga Komisije bo tudi v prihodnje pomembna, "vendar pa bo morala biti njena podpora bolj usklajena z dejansko vodilno vlogo vključenih regij". Evropska komisija bi lahko sicer spodbudila razvoj strategije, vendar le v omejenem obsegu. Zdi se, da imajo Alpe dobre pogoje za makroregionalno strategijo, saj je na tem območju že močno uveljavljen pristop od spodaj navzgor (bottom-up).
Viri in več informacij na: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-628_sl, http://ec.europa.eu/regional_policy/upload (de)