Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Območje Alp kot makroregija?

če želimo ugotoviti, kaj naj bi strategija EU prinesla Alpam, potrebujemo odprto razpravo.

če želimo ugotoviti, kaj naj bi strategija EU prinesla Alpam, potrebujemo odprto razpravo. © CIPRA International

Za makroregijo donavskega prostora obstaja strategija EU, prav tako za baltiško makroregijo - zakaj je ne bi imeli tudi za območje Alp? Delovna skupnost alpskih dežel (ARGE Alp) je na začetku julija z resolucijo izrazila željo o ustanovitvi t. i. alpske makroregije. Program EU za območje Alp ima za izdelavo ustreznih predlogov na voljo precejšnjo vsoto, poleg tega pa o tem razmišljajo tudi pri Alpski konvenciji. Kakšna naj bi bila alpska makroregija? In kaj je sploh njena dodana vrednost?
Teritorialna povezanost znotraj Evropske unije je leta 2009 z Lizbonsko pogodbo postala pomemben cilj. Zato se ideja o povezovanju evropskih regij v območja, ki se soočajo s podobnimi izzivi in potenciali, zdi zelo obetavna. Tovrstna makroregija bi lahko dala rešitve za težave, ki jih ena sama država ne zmore obvladati. Tako kot donavsko in baltsko območje so tudi Alpe regija, za katero veljajo posebni pogoji. Kaj naj bi bila alpska makroregija in kako naj bi taka kooperacija delovala, je treba še opredeliti. Jeseni 2012 namerava delovna skupina, ki jo je ustanovila Alpska konvencija, alpskim državam predstaviti prve predloge. Program EU za območje Alp namerava za podporo ustanovitvi alpske makroregije celo izvesti dvoletni projekt.
Na dnevnem redu so teme in ukrepi, financiranje in strukture za sodelovanje med različnimi deležniki. Razprava bo tekla tudi o tem, kje se alpska makroregija začne in kje konča. Kot funkcionalni prostor naj ne bi imela točno določenih meja, je zapisano v resoluciji Delovne skupnosti alpskih dežel. Regija "mora upoštevati tudi odnose in medsebojne vplive metropolitanskih območij, ki jo obdajajo". Č e bi makroregija obsegala tudi velemesta, denimo München ali Milano, bi ta seveda prevladala nad dejanskim alpskim prostorom zaradi prevladujočega števila prebivalcev, delovnih mest in glasov volivcev, je opozoril nemški profesor kulturne geografije Werner Bätzing. Predsednik CIPRE Dominik Siegrist pa je poudaril, da strategija EU za Alpe nikakor ne sme zmanjšati pomena Alpske konvencije - alpske države namreč že več kot dvajset let delujejo v okviru te pogodbe in za pogodbo, ki je najbolj ambiciozen instrument trajnostne alpske politike. Prav tako zahteva makroregija veliko obveznosti in virov. Če bo na tem področju uspelo ustvariti sinergije, bi makroregija Alpski konvenciji lahko dala nov zagon.
Makroregija je lahko za Alpe priložnost, kajti z oblikovanjem predlogov, kakšna naj sploh bo strategija EU za Alpe, morajo deležniki v Alpah ugotoviti, katere so težave in kateri so izzivi za Alpe. In kakšno politiko potrebujejo? Bruselj doslej ni imel lastne alpske politike in se otepa ratifikacije vseh protokolov Alpske konvencije. Z alpsko makroregijo pa bi postalo nujno, da se EU vendarle sooči s posebnostmi te regije.
Viri in več informacij na : www.cipra.org/sl/alpmedia/novosti-sl/4279, www.cipra.org/sl/alpmedia/stalisca/110, www.argealp.org/fileadmin/www.argealp.org (de)
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.