Novice
Projekt Varstva Podneblja cc.Alps: Znanost in Politika z roko v roki
29.03.2011
/
CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Švicarski ekonomski geograf Bruno Abegg s CIPRO sodeluje že tretje leto. Znanstvenik in politična organizacija - lahko taka kombinacija sploh lahko deluje? "Tukaj trčita drug ob drugega dva svetova," pravi 45-letnik in natančno to se mu zdi zanimivo. Kot znanstveni vodja projekta cc.alps raziskuje, kako se regije, občine in podjetja v Alpah odzivajo na podnebne spremembe. CIPRA se zavzema za trajnostno oblikovanje podnebnih ukrepov. "Že od nekdaj sem bil pri raziskovanju usmerjen v njegovo uporabno plat," pojasnjuje Abegg, "zato mi je veliko do tega, da se moja spoznanja upoštevajo pri praktičnem delovanju na področju ekologije."
Partnerstvo z znanstveno vedo je za CIPRO že od njene ustanovitve dalje, tj. pred skorajda 60 leti, del koncepta delovanja. Da bi politične zahteve, ki jih postavljajo v organizaciji, temeljile na znanstveno preverjenih dejstvih, so Abeggove raziskave o podnebnih spremembah zdaj objavljene v osnovnih dokumentih zbirke "CIPRA - compacts" (gl. stran 18). "Gre za vprašanje verodostojnosti." Torej vse govori v obojestransko korist? "Da, a med obema področjema vendarle obstajajo napetosti. Znanstveniki običajno analizirajo celotno kompleksnost določene teme, pri lobiranju pa naj bi šlo za poenostavljanje, včasih tudi za to, da se sproži znak za preplah. Da bi oboje lahko združili, je potrebno obojestransko zaupanje. V osnovnih dokumentih (compacts) so sicer politične zahteve jasno ločene od znanstveno preverjenih dejstev. "Vendar pa se morajo sodelujoči raziskovalci sami odločiti, ali lahko na podlagi svojih ugotovitev te zahteve tudi podprejo."
Ko gre za prilagajanje na podnebne spremembe, lahko ekonomska geografija, s katero se ukvarja Bruno Abegg, ponudi odgovore. Denimo v turizmu. "Večina odgovornih oseb na smučarskih območjih želi le eno: da vse ostane tako, kot je." Privrženci zimskih športov, po možnosti v velikem številu, naj bi bili tudi v prihodnje glavni vir prihodkov. "Prav zato so ta območja odvisna od snežne odeje." Nanjo pa se v prihodnje ne bo mogoče vedno zanesti. Skupine raziskovalcev, ki sodelujejo v okviru projekta cc.alps, so opazile, da so odzivi na take razmere pogosto zelo enostranski: še več snežnih topov in urejanje dostopnosti do višjih leg. Območja, ki so bila doslej neokrnjena, naj bi postala del alpskega smučarskega cirkusa. Ne pričakujemo pa samo konflikte z varstvom narave. "Tudi v ekonomskem pogledu urejanje dostopnosti do novih območij ni smiselno, saj je to finančno zahtevno in se za občine pogosto ne splača," je ena od ključnih ugotovitev, do katerih je prišel Abegg v svojih raziskavah.
Ravnati je mogoče tudi drugače. Primere dobre prakse, ki kažejo, kako se v varstvu podnebja razmišlja "korak dlje", je CIPRA nagradila v okviru vsealpskega razpisa. Skupina, ki jo vodi Bruno Abegg, je za ta namen razvila preprosto ocenjevalno matrico. "Z njo lahko pokažemo, kateri ukrepi so dejansko trajnostni." Zanj je to še en dokaz, da so lahko dolgoletni odnosi med znanostjo in okoljsko organizacijo zelo plodni.
********************************************
Trezne glave v času podnebnih sprememb: Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) v okviru svojega projekta cc.alps - podnebne spremembe: mislimo korak vnaprej! združuje in širi znanje o premišljenih ukrepih preprečevanja podnebnih sprememb in o trajnostnih prilagoditvenih ukrepih. H ključnim nalogam sodi tudi ozaveščanje tako prizadetih strani kot deležnikov pri boju proti podnebnim spremembam.
Leta 2010 je CIPRA javnosti predstavila uspešne primere dobre prakse na tem področju, objavila pa je tudi tiste, ki niso bili najbolje premišljeni. Strokovnjaki, ki delujejo v okviru CIPRE, so pripravili svoja stališča na posameznih področij, denimo na področjih energijsko samozadostnih regij in turizma, ter jih objavili v tako imenovanih osnovnih dokumentih (gl. prispevek o zbirki compacts na str. 19). Medlim odločitvam mednarodne skupnosti, sprejetih v mehiškem Cancùnu, se je CIPRA postavila nasproti s svojo odločno vizijo: Alpe morajo postati vzorčna regija na področju varstva podnebja - do leta 2050 morajo postati podnebno nevtralna regija! več informacij: www.cipra.org/cc.alps
********************************************
Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2010
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international
Ko gre za prilagajanje na podnebne spremembe, lahko ekonomska geografija, s katero se ukvarja Bruno Abegg, ponudi odgovore. Denimo v turizmu. "Večina odgovornih oseb na smučarskih območjih želi le eno: da vse ostane tako, kot je." Privrženci zimskih športov, po možnosti v velikem številu, naj bi bili tudi v prihodnje glavni vir prihodkov. "Prav zato so ta območja odvisna od snežne odeje." Nanjo pa se v prihodnje ne bo mogoče vedno zanesti. Skupine raziskovalcev, ki sodelujejo v okviru projekta cc.alps, so opazile, da so odzivi na take razmere pogosto zelo enostranski: še več snežnih topov in urejanje dostopnosti do višjih leg. Območja, ki so bila doslej neokrnjena, naj bi postala del alpskega smučarskega cirkusa. Ne pričakujemo pa samo konflikte z varstvom narave. "Tudi v ekonomskem pogledu urejanje dostopnosti do novih območij ni smiselno, saj je to finančno zahtevno in se za občine pogosto ne splača," je ena od ključnih ugotovitev, do katerih je prišel Abegg v svojih raziskavah.
Ravnati je mogoče tudi drugače. Primere dobre prakse, ki kažejo, kako se v varstvu podnebja razmišlja "korak dlje", je CIPRA nagradila v okviru vsealpskega razpisa. Skupina, ki jo vodi Bruno Abegg, je za ta namen razvila preprosto ocenjevalno matrico. "Z njo lahko pokažemo, kateri ukrepi so dejansko trajnostni." Zanj je to še en dokaz, da so lahko dolgoletni odnosi med znanostjo in okoljsko organizacijo zelo plodni.
********************************************
Trezne glave v času podnebnih sprememb: Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) v okviru svojega projekta cc.alps - podnebne spremembe: mislimo korak vnaprej! združuje in širi znanje o premišljenih ukrepih preprečevanja podnebnih sprememb in o trajnostnih prilagoditvenih ukrepih. H ključnim nalogam sodi tudi ozaveščanje tako prizadetih strani kot deležnikov pri boju proti podnebnim spremembam.
Leta 2010 je CIPRA javnosti predstavila uspešne primere dobre prakse na tem področju, objavila pa je tudi tiste, ki niso bili najbolje premišljeni. Strokovnjaki, ki delujejo v okviru CIPRE, so pripravili svoja stališča na posameznih področij, denimo na področjih energijsko samozadostnih regij in turizma, ter jih objavili v tako imenovanih osnovnih dokumentih (gl. prispevek o zbirki compacts na str. 19). Medlim odločitvam mednarodne skupnosti, sprejetih v mehiškem Cancùnu, se je CIPRA postavila nasproti s svojo odločno vizijo: Alpe morajo postati vzorčna regija na področju varstva podnebja - do leta 2050 morajo postati podnebno nevtralna regija! več informacij: www.cipra.org/cc.alps
********************************************
Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2010
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international