Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Podnebje se spreminja

Strokovnjaki so si edini: podnebje se spreminja z nezadržno naglico. V Alpah so se temperature v zadnjih petdesetih letih bistveno hitre
"Smo sredi obsež nega globalnega in regionalnega spreminjanja podnebja z obč utnimi ekološkimi, ekonomskimi in socialnimi uč inki," je na letni strokovni konferenci CIPRE v Bad Hindelangu pojasnil prof. Wolfgang Seiler iz Inštituta za meteorologijo in raziskovanje podnebja v Garmisch-Partenkirchnu. Temperatura pri tleh se je v zadnjih 120 letih v svetovnem merilu zvišala za 0,8 °C, narašč anje temperature se je v zadnjih treh desetletjih poveč alo za še enkrat toliko. Na območ ju Alp se je temperatura v zadnjih petdesetih letih dvignila do 1,5 °C. V primerjavi z navedenimi vrednostmi znaša temperaturna razlika med sedanjim toplim obdobjem in zadnjo ledeno dobo 4-5 °C. Istoč asno so se obč utno spremenile tudi količ ine padavin in njihova sezonska porazdelitev.

Vpliv podnebnih sprememb lahko ž e obč utimo
Vplive spremenjenega podnebja lahko na območ ju Alp danes ž e obč utimo, kar se , denimo, v zadnjih letih na nemških smuč išč ih kaž e v 13-odstotnem zmanjšanju števila dni s snež no odejo ali v primeru t.i. stoletnih do č etrtstoletnih visokih voda, ki so se na območ ju bavarskih Alp pojavile ž e trikrat v šestih letih.
Kot ugotavlja dr. Gerhard Berz, nekdanji vodja oddelka Geo Risiko Forschung v podjetju Münchener Rückversicherungs-Gesellschaft, se je število vremenskih ujm od šestdesetih let dalje potrojilo. V letih od 1980 do 2005 je bilo v svetovnem merilu zabelež enih 15000 škodnih dogodkov, ki so skupaj zahtevali 1,5 mio. smrtnih ž rtev, dve tretjini od tega so posledica vremenskih katastrof. Narodnogospodarska škoda je znašala okoli 1,63 mrd. ameriških dolarjev.
Na te pojave se še posebej obč utljivo odzivajo gorska območ ja, kjer se posledice ekstremnih vremenskih dogodkov kaž ejo kot poplave in blatni nanosi. Ž e danes je količ ina padavin do 30 % več ja kot v preteklosti, kar še pospešuje pojav visokih voda, je preprič ana strokovnjakinja za podnebje prof. Helga Kromp-Kolb z Inštituta za meteorologijo dunajske univerze. Zaradi taljenja stalno zamrznjenih tal v Alpah se poveč uje tveganje za nastanek plazenja tal.
Poleg tega se morajo z naravnimi nesreč ami sooč ati območ ja, ki so doslej veljala za varna, in v prihodnje lahko prič akujemo, da bo območ ij, ki jih bo treba uvrstiti k rizič nim območ jem, še precej več . Poselitveni prostor, ki bo veljal za varnega in ga naravne nesreč e ne bodo ogrož ale, se bo tako na območ ju Alp še zmanjšal.

Razlog je č lovek
Znanstveniki, kot je Wolfgang Seiler, vidijo v 70 % primerov razlog za tak porast temperature v č loveku: od industrializacije dalje lahko spremljamo eksponencialno rast emisij CO2, ki jih pogojuje poraba energije. V naslednjih tridesetih letih lahko - in to neodvisno od Kjotskega protokola - prič akujemo nadaljnjo, za več kot 50-odstotno rast svetovnih emisij CO2. Tudi č e bi se izpust plinov od tega trenutka dalje obč utno zmanjšal, v prihodnje rasti temperature zaradi poč asnega odziva sistemov na spremembe ni več mogoč e zadrž ati. Naloga današnje generacije je zato v toliko več ji meri spodbujati varstvo podnebja za naslednjo generacijo!
Razpon morebitne rasti povpreč nih temperatur ocenjuje Medvladni forum o spremembi podnebja (IPCC) med 1,4 in 5,8 °C (gl. grafič no preglednico). Z intenzivnimi prizadevanji celega sveta za varstvo podnebja bi č loveštvu moralo uspeti obdrž ati rast temperature v spodnjem delu omenjenega razpona.
V ta namen je v primerjavi z letom 1990 do leta 2100 nujno potrebno zmanjšati emisije toplogrednih plinov na svetovni ravni za 50 % in v industrijskih drž avah za 80 %, meni Wolfgang Seiler. V nasprotnem primeru lahko na svetovni ravni prič akujemo katastrofalne posledice, ki bodo zasenč ile vse, kar se je zgodilo doslej: moč ne padavine bodo povzroč ile visoke vode, viharji in hurikani bodo opustošili celotne predele, obdobja vroč ine in sušna obdobja bodo povzroč ila širjenje pušč av, slabe letine in kolapse pri ljudeh. Najhujše posledice bodo pri tem obč utile juž ne drž ave.
Zato je nujno, da se s podnebnimi spremembami spopademo na dva nač ina: po eni strani bo treba izkoristiti vse potenciale, ki jih nudi varstvo podnebja, po drugi strani pa še naprej razvijati prilagoditvene strategije, ki bodo izvedljive z ekološkega in ekonomskega vidika.

Jutrišnje podnebje je odvisno od ukrepanja danes
Prilagoditve so potrebne na številnih področ jih: pri varstvu pred visokimi vodami in sistemih zgodnjega opozarjanja, v kmetijstvu in gozdarstvu, v turizmu. Vendar pri tem ni le poraž encev, so tudi zmagovalci. Tako se, denimo, kmetijstvu in gozdarstvu obeta nova dejavnost pri proizvodnji biomase.
Za prilagoditve je potreben č as. Ker gre pri številnih ukrepih za spremembe na infrastrukturi, moramo ž e danes zač eti z nač rtovanjem, saj izkušnje kaž ejo, da infrastrukturni projekti potrebujejo od nač rtovanja do konč ne izdelave pogosto trideset let, pojasnjuje Wolfgang Seiler. Da bi torej lahko vplive podnebnih sprememb v naslednjih tridesetih letih bolje obvladovali, moramo zač eti delovati ž e danes.

Uspehi pri varstvu podnebja so mož ni
Varstvo podnebja mora vedno vsebovati sklop ukrepov. Največ ji potencial je v varč evanju energije. Sprememba sistemov finanč nih spodbud je elegantna metoda, ki poleg tega drž ave nič ne stane. Številni zakoni, odredbe in predpisi danes ne spodbujajo varč evanja energije. Wolfgang Seiler vidi zato v primeru Nemč ije mož nosti za spremembe tudi v stanovanjski zakonodaji, davku na motorna vozila, uredbi o toplotni zašč iti, pri davč nih olajšavah za delavce, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, ali ureditvi honoriranja za arhitekte in inž enirje.
Nujno potrebna je zamenjava fosilnih virov energije z obnovljivimi viri energije, ki so glede na izpust CO2 nevtralni. Da je tovrstna preusmeritev mož na ž e pri današnjih okvirnih pogojih, je dokazala obč ina Wildpoldsried, ki je bila cilj ene od ekskurzij na letni strokovni konferenci CIPRE. Obč ina s svojimi številnimi decentralnimi objekti za proizvodnjo energije iz vetra, vode, bioplina in sonca proizvede dvainpolkrat toliko energije, kot je sama porabi (gl. tudi intervju z ž upanom te obč ine).
Da je z ukrepi okoljske politike mogoč e doseč i zastavljene cilje, dokazujejo uspehi, ki jih je obč ina dosegla na področ ju kislega dež ja, klorofluroogljikovodikov (CFC), odpadnih voda in odpadkov. "Imamo vse tehnič ne pogoje, da dosež emo navedene cilje varstva podnebja," je preprič an Wolfgang Seiler, "in zakaj ne bi takega uspeha dosegli tudi pri CO2?"
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.