Zamisel smo prevzeli od medonosnih čebel, ki, kot smo se naučili, živijo v dobro organiziranih skupnostih in vzpostavljajo modele, v katerih so vloge vseh članov čebelje družine več kot jasno določene. Največja prednost je zagotovo univerzalen in vsem razumljiv jezik, v katerem se med seboj pogovarjajo opraševalke, to pa je čebelji ples. Če le pomislimo, koliko nesporazumov je že bilo zaradi naših petih alpskih jezikov, francoščine, italijanščine, nemščine, slovenščine in alpske angleščine!

Odkar se med seboj sporazumevamo v čebelokratščini, je v naši pisarni v Schaanu precej turbulentno. Trenutno še vadimo in to intenzivno. Ups, prav zdaj je zaropotalo v sosednjem prostoru, ker je ena od zaposlenih pri poskusu, da naredi stojo na rokah, zadela ob namizno svetilko. Sodelavki pri sosednji mizi je namreč s tresenjem bokov želela opisati gorsko turo, na kateri je bila prejšnji konec tedna. Ali pa naši skupni sestanki – ti nam gredo že zelo dobro od nog, resda še z nekaj modricami, a to le zato, ker prostorsko še nismo povsem prilagojeni.

Čebelokratščina je zelo enostavna: ko mislimo na zahodne Alpe, topotamo z nogami ob tla kot pri flamenku, pri severnih Alpah se tolčemo po kolenih in se pri tem smejimo, pri vzhodnih Alpah zvijamo boke kot pri trebušnem plesu, na jugu pa se ves čas vrtimo v krogu. Seveda obstajajo številne kombinacije in različice, odvisno pač od vsakokratne želje po izpovedi in kulturnih posebnosti.

Nove pristope ocenjujejo kot odlične zlasti mladi sodelavci, hitro pa se učijo tudi tisti, ki sodelujejo v projektih za mlade. EU je dodano vrednost čebelokracije že prepoznala in jo opredelila kot novo prednostno področje znotraj programa Erasmus+. Seveda nas še marsikdo gleda postrani, recimo takrat, ko v Stalnem odboru Alpske konvencije izvajamo zibajoči ples in ga pozivamo k ukrepanju, oziroma ko potresavamo z zadnjico in tako zahtevamo finančno podporo za naše projekte v okviru programa Območje Alp.

čebelokracijo bomo tudi precej privarčevali, saj prevodov ne bomo več potrebovali. Vsebino revije Alpe na odru z bralci ne bomo več delili na papirju, temveč v obliki plesnega tečaja. Najtežja preizkušnja pa nas še čaka: to bo zagotovo strokovna konferenca 2020 v Franciji in sprašujem se, ali nam bo uspelo navdušiti občinstvo z našimi poplesavajočimi predavanji? Če ne prej, pa se bodo že vsi vrteli pri stresajočem plesu – kot bi vrteli hulahup okoli pasu!

Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru