Alpe / Evropa

Poleti 2022 se je devet »raziskovalcev« odpravilo na pohod po novi rdeči poti Via Alpina. Trije od njih so prehodili pot v celoti in pri tem obiskali vseh osem alpskih držav. Potovali so štiri mesece.

Ker se cene plina višajo, mnogi iščejo alternativne, varne in poceni energetske vire, ki bodo zadostili njihovim potrebam po toploti. Velikega zanimanja je pri tem deležen zlasti les, ki pa je lahko dobra rešitev le, če izvira iz trajnostnega gozdarstva in se uporablja v dobro izoliranih stavbah s po možnosti nizkoemisijskimi ogrevalnimi napravami, sporočajo iz CIPRE Italija.

Pospešeno staranje prebivalstva in odseljevanje ter izumirajoče vasi so značilne težave, s katerimi se soočajo številne gorske regije. A za mlade bi moralo življenje v Alpah spet postati privlačnejše, opozarja Kathrin Holstein, članica Mladinskega sveta CIPRE in sodelavka Omrežja občin Poveznost v Alpah.

Zakaj in kako so gore učiteljice trajnosti? Kako se v njih odražajo posledice podnebnih sprememb? Kako lahko z modelom Alpske šole pripeljemo učenje o podnebnih spremembah v svojo institucijo?

Leta 2002 je generalna skupščina OZN 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003. To obeležje opozarja na ekosistemski pomen gora in na potrebo po trajnostnem razvoj gorskih območij, saj so gorska območja ena tistih kopnih območij na planetu, kjer so vplivi modernizacije, urbanizacije in degradacije, med manj izrazitimi, hkrati pa so ta območja pomembna zaradi zagotavljanja številnih ekosistemskih storitev na globalni ravni.

Pred natanko sedemdesetimi leti je bila ustanovljena Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA), ki so se ji pozneje pridružila še predstavništva v alpskih državah in regiji. Nekatera med njimi v letu 2022 praznujejo okrogle obletnice. Razlogi, zakaj so bila ustanovljena, so različni, segajo pa od dejavne podpore Alpski konvenciji do nasprotovanja svetovnemu prvenstvu v alpskem smučanju.

V Alpah so posledice podnebnih sprememb opazne tudi v gozdu. Na Južnem Tirolskem/I in Vzhodnem Tirolskem/A so letos zaznali intenzivno širjenje podlubnikov. Kar pa je videti kot popolno opustošenje, je lahko tudi priložnost.

Od visokogorskih planot do divjih rek in hudournikov. V najnovejšem podkastu CIPRE so predstavniki štirih pilotnih regij, ki sodelujejo v projektu speciAlps 2, iskali odgovore na vprašanja, ki so se pojavila pri izvajanju omenjenega projekta: kako učinkovito usmerjati turistične tokove, kakšne so pri tem težave, kako in kdo jih lahko reši.

Snežni topovi, žičniške naprave, smučišča, akumulacijska jezera – smučanje je porabnik prostora, naravnih virov in energije. Več o tem, kako se smučišča odzivajo na vse višje stroške energije, v nadaljevanju.

Obiskovalcev gora je vse več, njihovi postanki pa so vse krajši. Vse to povzroča okoljske probleme in težave v prometu. Razmere na tem področju želijo zdaj spremeniti pilotne regije v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, ki so v iztekajočem se projektu speciAlps2 sprejele prve ukrepe, s katerimi bodo lahko začele nadzorovati in usmerjati obisk v gorah.