Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Ena reka, številne želje: o razprtijah okoli Alpskega Rena

Veliko uporabnikov, veliko konfliktov: cilj projekta Rhesi sta tudi varstvo pred visokimi vodami in varovanje naravnih življenjskih prostorov. © Frank Schultze, Zeitenspiegel

Kmetijska območja, habitati malega deževnika in nemškega strojevca ali zbiralnik pitne vode? Vprašanje, katera vrsta rabe Alpskega Rena bi morala imeti prednost, je danes jabolko spora med interesnimi skupinami. Podporo pri vzpostavitvi celovitega upravljanja tekočih voda naj bi zdaj zagotovili z novim projektom EU za območje Alp SPARE.

Na mejnem območju med Švico in Avstrijo, na slabih 30 kilometrov dolgem odseku od ustja reke Ill do Bodenskega jezera, je načrtovana izvedba učinkovitejših ukrepov protipoplavne varnosti v tem delu Rena. V ta namen sta omenjeni državi začeli izvajanje široko zastavljenega projekta Rhesi, Skupna komisija za reguliranje Rena pa bo konec aprila 2016 sprejela odločitev o možnih izvedbenih različicah. Naravovarstveniki kljub temu ocenjujejo, da bi morali predlogi komisije zajeti širše območje. »Da bi se ljudje ob Renu lahko znebili strahu pred poplavami in da bi zagotovili vnovično širjenje živalskih in rastlinskih vrst, potrebuje reka čim več prostora,« je zahteve naravovarstvenikov povzel Lukas Indermaur, predstavnik okoljske platforme Ren – reka, ki živi. Ker izvajanje tovrstnih ukrepov ovirajo posamezni oskrbovalci s pitno vodo, bi bile pravne zahteve doslej izpolnjene le na 15 odstotkih rečnega odseka. Temu nasprotno so občine zaskrbljene zaradi oskrbe s pitno vodo, kmetje pa zaradi izgube rodovitnega dela tal.

Ko gre za upravljanje rek na območju Alp, se podobni konflikti pogosto pojavljajo. Pri zagotavljanju učinkovitejših podlag, ki so potrebne za sprejemanje odločitev, in večje udeležbe prizadetih interesnih skupin bo pripomogel projekt SPARE, ki se je začel izvajati pred kratkim. Izvajanje projekta bo sofinanciral program EU Območje Alp. Mednarodna vladna komisija za Alpski Ren (IRKA) pri projektu sodeluje kot opazovalka. »V mednarodni projekt želimo v okviru naših možnosti vnesti tudi lastne izkušnje, obenem pa se kaj naučiti od primerov, ki so jih izvajale druge države,« je svoja pričakovanja predstavil Helmut Kindle, član komisije in vodja Oddelka za okolje  v Lihtenštajnu. Pomembno nalogo ima v projektu tudi CIPRA International, ki je zadolžena za komuniciranje z javnostjo.

Viri in več informacij na: www.rhesi.org (de), www.lebendigerrhein.org (de), www.alpenrhein.net/ (de), www.alpine-space.eu/SPARE

shranjeno pod:
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter