Sporočila za medije

“Naj bo vsak semafor brez for!”

Ljubljana, Maribor, 22. 10. 2026 – Člani Koalicije za trajnostno prometno politiko v okviru kampanje “Semafor brez for” opozarjajo na semaforje v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih krajih, ki pešce in kolesarje po nepotrebnem silijo v čakanje in tveganje. Zelena luč se prižge šele po pritisku na tipko, čakalni čas je dolg, čas za prečkanje prekratek, vozila pa dobijo zeleno prej kot pešci in kolesarji. Tovrstne prakse so številna mesta v tujini že opustila. Preberi več

Za učinkovito ukrepanje se moramo poenotiti, da je čist zrak prioriteta

Škofja Loka, 9. oktober 2026 – V Sloveniji imamo problem z onesnaženim zrakom z delci. Ogrevanje hiš s starimi pečmi, nekakovostnimi gorivi in nepravilnim kurjenjem bistveno prispeva k onesnaženosti zraka tako v mestih kot na podeželju. Reševanje problematike zahteva aktivacijo lokalne ravni v sodelovanju z državnimi inštitucijami, kot so ministrstva in Eko sklad. To je bilo eno ključnih sporočil strokovnega posveta »Delci iz dimnika – kako skrbeti za kakovost zraka na lokalni ravni?«, ki sta ga organizirala Focus, društvo za sonaraven razvoj in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, v sodelovanju z Občino Škofja Loka. Preberi več

Vpliv poletja na vode v okolici Kamniške Bistrice

Letošnje poletje je bilo izjemno vroče in sušno. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je bilo meteorološko poletje 2026 najtoplejše od začetka primerljivih meritev leta 1950. Zaznamovale so ga nadpovprečne temperature in pomanjkanje padavin, kar je prispevalo tudi k sušnim razmeram in zmanjšani vodnatosti rek. Vročina in pomanjkanje vode tudi gorskim vodnim virom nista prizanesla. Preberi več

S Škofjo Loko k boljši ozaveščenosti o kakovosti zraka

Na pozivu Podpora pri komuniciranju kakovosti zraka v občinah, ki smo ga na CIPRI Slovenija izvedli skupaj z društvom Focus, je bila za sodelovanje izbrana Občina Škofja Loka. V okviru programa bomo za občino pripravili analizo obstoječega komuniciranja, komunikacijsko strategijo in akcijski načrt ter zagotovili strokovno in finančno podporo pri izvedbi komunikacijskega ukrepa za izboljšanje ozaveščenosti prebivalcev o kakovosti zraka, vplivih onesnaženega zraka na zdravje ter možnostih za zmanjševanje emisij iz ogrevanja stavb. Preberi več

Partnerstvo za Veliko planino

S projektom Partnerstvo za Veliko planino bomo povezali nevladne organizacije, stroko in institucije  za zagotavljanje trajnostnega razvoja pri upravljanju Velike planine, upoštevajoč sprejete usmeritve ter vrednote naravne in kulturne dediščine. Hkrati opozarjamo na pomen premišljenega, vključujočega in strokovno podprtega načrtovanja posegov na Veliki planini. Preberi več

Trajnostno na delo 2.0: razogljičimo poti

Promet je sektor z največjim razkorakom med podnebnimi cilji in dejanskim stanjem v EU ter edini sektor, kjer so emisije še vedno višje kot leta 1990 (+18 %). Ker se dve tretjini poti na delo v Sloveniji še vedno opravita z avtomobilom, je trajnostna mobilnost zaposlenih pomemben ukrep za doseganje podnebnih ciljev do let 2030 in 2050. Projekt je usmerjen v spodbujanje trajnostnega prihoda na delo prek sodelovanja z delodajalci, zaposlenimi in drugimi ključnimi deležniki. Preberi več

BIZ Mobility - Mobilnost poslovnih in industrijskih con za izboljšano povezljivost obrobnih območij

Projekt BIZ Mobility je mednarodni projekt namenjen izboljšanju mobilnosti in dostopnosti v poslovnih in industrijskih conah, ki ležijo na podeželskih in obrobnih območjih. Projekt obravnava skupen izziv v Srednji Evropi: številna zaposlitvena območja so še vedno močno odvisna od uporabe osebnih avtomobilov, medtem ko so trajnostne in dostopne alternative za vsakodnevne migracije na delo pogosto omejene. Preberi več

So gorski vodni viri in izviri zares čista narava?

Radi rečemo, da je Slovenija bogata z vodo, toda kaj to v resnici pomeni? Imamo do tega bogastva ustrezen odnos? Na okrogli mizi z naslovom Odgovorno ravnanje z gorskimi vodnimi viri se je Katarina Žakelj s povabljenimi strokovnjaki pogovarjala o tem, kaj vse ogroža gorska vodna telesa in izvire ter v kakšnem stanju so. Preberi več

Trajnostna mobilnost brez meja: primeri iz Tirolske

46 predstavnikov občin, regijskih centrov mobilnosti in prostorskih načrtovalcev se je 6. in 7. maja udeležilo strokovne ekskurzije v Lienz v Avstriji ter Brixen/Bressanone in Bolzano na Južnem Tirolskem. Namen ekskurzije je bil spoznavanje dobrih praks na področju javnega potniškega prometa, kolesarjenja, hoje, intermodalnosti in prometnega načrtovanja. Preberi več

Mednarodni mladinski tabor - vzpon do ostankov Triglavskega ledenika

Krčenje Triglavskega ledenika je eden izmed neposrednih dokazov podnebnih sprememb. Zaradi stalnega zmanjševanja njegove površine smo verjetno zadnja generacija, ki ostanke Triglavskega ledenika še lahko opazuje v živo. Mladi med 18. in 29,9. letom iz Avstrije, Italije, Lihtenštajna in Slovenije imate priložnost sodelovati na edinstvenem večdnevnem dogodku, posvečenem raziskovanju prav tega ledenika. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Preberi več

Mikrofon podnebju znova združuje mlade: v ospredju kakovost zraka in zdravje

V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon podnebju: Kakovost zraka – vpliv na zdravje in podnebje se je odvijal med 6. in 8. marcem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udeležilo se ga je 47 študentov, sodelovalo pa je kar 13 strokovnjakov z različnih področij, ki so skozi predavanja in razprave osvetlili kompleksnost izzivov ter iskali poti do bolj odporne in pravične družbe. Preberi več

Mikrofon podnebju je nazaj – pridruži se razpravi o zraku, zdravju in podnebni prihodnosti

V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. S študentskim forumom: Mikrofon podnebju želimo oživiti prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov. Preberi več

Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0

Projekt predstavlja nadaljevanje prizadevanj za zmanjševanje onesnaženosti zraka, kot posledico nepravilnega kurjenja v individualnih kuriščih. Posebno pozornost namenjamo uporabi zastarelih kurilnih naprav na lesno biomaso, ki pomembno prispevajo k izpustom zdravju škodljivih delcev. Preberi več

Odgovorno ravnanje z gorskimi vodnimi viri

Gorski svet predstavlja edinstveno, a krhko naravno okolje, ki nudi življenjski prostor številnim redkim in endemičnim vrstam. Biodiverziteta je pestra, a obenem izjemno ranljiva. V tem okolju imamo številne vodne ekosisteme (reke, potoke, jezera, mokrišča in barja), ki pa imajo izredno nizko samočistilno sposobnost in so zelo občutljivi na spremembe. Na njihovo stanje neposredno vplivajo podnebne spremembe ter človeške aktivnosti. Preberi več

Novela Zakona o gozdovih: digitalizacija in strožje kazni, kaj pa varstvo narave?

Konec septembra  je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki prinaša več vsebinskih in sistemskih sprememb. Po mnenju pripravljavcev in dela stroke so te najbolj izrazite na področju digitalizacije vodenja podatkov, pospeševanja upravnih postopkov ter z uvedbo nacionalne gozdne inventure, ki naj bi dolgoročno izboljšala spremljanje stanja gozdov. Preberi več

CIPRA Slovenija z DOPPS sovodja delovne skupine za varstvo narave

CIPRA Slovenija je skupaj z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prevzela vlogo sovodje delovne skupine za varstvo narave, znotraj katere bo koordinirala vsebine, povezane z gozdnimi ekosistemi. Delovna skupina deluje znotraj Mreža Plan B za Slovenijo, ki je v okviru Podnebnega programa 2025–2029 uspešno pridobila sredstva za nadaljevanje izvajanja aktivnosti mreže. Preberi več

Aktivno v šolo in zdravo mesto 4

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto je dolgoročni nacionalni program, ki spodbuja aktivno hojo v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, ozavešča o koristih hoje in aktivne mobilnosti za zdravje, dobro počutje ter razvoj otrok in odraslih, hkrati pa z lokalnimi načrti hodljivosti krepi znanja in kompetence za načrtovanje hoji ter zdravju prijaznega življenjskega okolja za vse. Preberi več

Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj smo zagotovili prvo službeno kolo

Veliko zaposlenih se med delovnim časom za službene obveznosti odpravlja po mestu – na pošto, v lekarno ali na sestanke, med odmorom pa v trgovino ali restavracijo za malico. Doslej so za to največkrat uporabljali osebni avtomobil, po novem pa bodo na voljo imeli tudi službeno kolo, ki bo olajšalo trajnostno mobilnost pri službenih opravilih. Preberi več

Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi

Na strokovnem posvetu o onesnaženosti zraka z delci zaradi prometa: Trajnostna pot, čist zrak so strokovnjaki z različnih področij predstavili vplive prometa na kakovost zraka, posledice za zdravje ljudi ter priložnosti, ki jih prinašajo ukrepi trajnostne mobilnosti. Na dogodku je bilo poudarjeno, da je kakovost zraka eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje prebivalstva, trajnostna mobilnost, pa je ključ do čistejšega zraka. Preberi več

Na deželo po delo

V okviru mednarodnega projekta Na deželo po delo: revitalizacija poklicev evropskega podeželja smo z nizem poglobljenih intervjujev raziskovali potrebe mladih, zaposlenih v kmetijstvu, vinogradništvu, pastirstvu in naravovarstvenem nadzorništvu - tako na podeželju Slovenije kot severne Italije. Namen raziskovanja je bil bolje razumeti izkušnje, potrebe in ovire pri poklicih, ki so ključni za ohranjanje podeželja. Preberi več

Pogledati čez planke

V okviru projekta Na deželo po delo smo s partnerjema Zvezo podeželske mladine Slovenije in Kiriku, Cooperativa Sociale, izvedli mednarodno izmenjavo: slovenskega udeleženca je gostila italijanska vinogradniška kmetija Bresolin v Asolu, italijanskega udeleženca pa slovenska turistična kmetija pri Martinovih iz Brežic. Preberi več

Zakaj se ne smemo kopati v visokogorskih jezerih?

Daljinska pešpot Via Alpina, ki se vije skozi 8 evropskih držav, s skupno dolžino poti več kot 2000 km postaja vedno bolj priljubljena. Pot prečka tudi Slovenijo in vodi pohodnike mimo štirih (Dvojno jezero, Jezero v Ledvicah in Zeleno jezero) jezer v dolini Triglavskih jezer. V Sloveniji je skupno štirinajst visokogorskih jezer, ki vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Za območje Triglavskega narodnega parka podatki spremljanja obiska kažejo, da je bilo v letu 2019 kar 3,5 miljona nočitev. Zaradi vse bolj vročih poletij številni obiskovalci zahajajo v višje ležeča območja, prav zato so v zadnjih letih visokogorska jezera v alpskem loku postala priljubljena kulisa za osvežitev in objave na družbenih omrežjih. Čeprav takšne lokacije v naravi vabijo s svojo privlačnostjo in mirom, pa strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjajo, da ima kopanje v visokogorskih jezerih resne posledice. Preberi več

Hoji prijazno okolje – poročilo z zaključne konference programa Aktivno v šolo in zdravo mesto

V Ljubljani je sredi oktobra konferenca Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti povezala predstavnike šol, občin, nevladnih organizacij, ministrstev in strokovnjakov, ki si prizadevajo za ustvarjanje okolja, prijaznega hoji in zdravju. Dogodek je bil namenjen promociji hoje kot zdrave, trajnostne, pravične in strateške prometne prakse ter predstavitvi dosežkov programa Aktivno v šolo in zdravo mesto ter posebej priročnika za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja: Načrtujmo skupaj zdrava mesta!. Preberi več

Porodnišnica Kranj na poti trajnostne mobilnosti: vsak prihod je rojstvo nove navade

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj je v okviru poziva CIPRE Slovenija, financiranega s strani Eko sklada in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, prejela strokovno mentorstvo za spodbujanje trajnostne mobilnosti med svojimi zaposlenimi. Izmed 38 prijavljenih je bila prepoznana kot ena tistih, ki lahko aktivno prispeva k zmanjšanju vplivov prometa na okolje ter hkrati izboljšanju kakovosti zdravja zaposlenih in obiskovalcev. Preberi več