So gorski vodni viri in izviri zares čista narava?

Marjeta Keršič Svetel, velika poznavalka naravne in kulturne dediščine gorskega prostora ter pristopov  k njenemu varovanju je pojasnila, kako se naše potrebe in pričakovanja v gorskem svetu spreminjajo. Poudarila je, da se spreminja tudi človek, ki zahaja v gore – tako v razumevanju prostora, v katerega prihaja, kakor tudi v pričakovanjih in potrebah, ki jih ima do tega okolja. Enako je nadaljevala,  da premalo ljudi razume posebnosti visokogorskega prostora, kjer so razkošja, kakršni so topli tuši, uporaba čistilnih in lepotilnih sredstev, ocvrta hrana in obilica udobja, odveč. Kot še  posebej neprimerne pa je označila jacuzzije na Veliki planini, ki so zamenjali lesena korita, v katera se je nekoč preko skodlastih streh stekala kapnica in se tako očistila. Opozorila je tudi, da ima vsak prostor svojo nosilno zmogljivost, pri čemer je ta v gorskem in visokogorskem svetu bistveno drugačna in občutljivejša kot v urbanem okolju.

Prof. dr. Mihael Jožef Toman  je opozoril, da je vodni prostor enoten sistem, v katerem so vse vode med seboj povezane, zato se pritiski in spremembe odražajo v celotnem vodnem okolju. Bolj kot točkovno onesnaževanje, ki ga po njegovih besedah znamo učinkovito očistiti, če za to obstaja volja, ga skrbi čedalje bolj naraščajoče disperzno onesnaževanje zaradi povečanega obiska in prisotnosti človeka v gorskem svetu. Povzročajo ga predvsem pohodništvo, množični turizem, motorizacija, intenzivno pašništvo, smučanje in druge dejavnosti.

Poudaril je, da naš gorski prostor pogosto ostaja neurejen, vode pa jasno odražajo odnos družbe do tega okolja. Po njegovih besedah bi lahko nekatere prakse ravnanja z vodami pri nas označili celo kot »vodni zločin«. Posebej je opozoril na slabo kemijsko in mikrobiološko stanje izvirov ter na zaskrbljujoče fekalno onesnaženje tako v Kamniško-Savinjskih Alpah kakor v Julijskih Alpah.

Dr. Rajko Slapnik, ki z Jamarskim klubom Kamnik že desetletja spremlja podzemne vode Kamniško-Savinjskih Alp, je opozoril, da so tamkajšnje vode v izredno slabem stanju. V okviru projekta, v katerem so želeli ustvariti vodno pot, ki bi povezovala 90 izvirov na območju Kamniško-Savinjskih Alp (tudi na avstrijski strani), so po analizah ugotovili, da jih je za pitje primernih le tretjina. Posebej je poudaril problematiko Velike planine, kjer neurejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda in ignoriranje nepravilnosti vodita v slabšanje stanja izvirov. Zastrašujoči podatki prihajajo iz največjega vodotoka v okolici Velike planine, izvira Lučnice, kjer je izmerjena koncentracija bakterije Escherichia coli (E. coli)  tako velika, da bi si zaslužil celo opozorilno tablo »pitje smrtno nevarno«.

Stanje voda v Julijskih Alpah je predstavila Katja Gregorič, strokovna sodelavka  JZ Triglavski narodni park. Pojasnila je, da se monitoring na visokogorskih jezerih na državnem nivoju ne izvaja, saj so vodna telesa premajhna, ga pa zato že vrsto let izvajajo v javnem zavodu. Najslabše gre jezerom na Planini pri Jezeru, Črnemu jezeru, Dvojnemu jezeru in pa Krnskemu. Združuje jih, da so vsem dobro poznana, dobro obiskana ter da so ribiči vanje vnesli ribe, ki tja ne sodijo. Od leta 2018 spremljajo kemijske in mikrobiološke parametre tudi na devetih izvirih na območju parka. Na treh izvirih se je hitro pokazal enak rezultat – bili so fekalno onesnaženi. To so izvir Lipnik v Radovni, Kropa v dolini Voje v Bohinju in Velika Savica.

Z moderno genetsko diagnostiko so ugotovili, da so večino fekalnega onesnaženja prispevali prežvekovalci, torej divjad, govedo in drobnica. Vendar pa je pri tem onesnaženju pomemben tudi prispevek človeka. Presenetljivo je, da je relativni prispevek človeka na izvirih v Triglavskem narodnem parku  več kot desetkrat večji kot v primerljivih študijah na severu Avstrije.

V zaključnih mislih so sogovorniki poudarili, da se vse, kar počnemo na območjih nad izviri, prej ali slej odrazi v kakovosti vode v njih. Zato moramo biti še posebej pozorni, kakšne dejavnosti izvajamo v gorah.

Govorci so izpostavili pomen boljše ozaveščenosti posameznikov in odgovornega odnosa do okolja, saj naše ravnanje opazujejo tudi tuji obiskovalci. Poudarili so tudi pomembnost učinkovitejšega nadzora ter preprečevanja kršitev s strani pristojnih institucij. Ob tem so opozorili, da svoj del odgovornosti nosijo tudi občine, tako pri ukrepanju kakor nasprotno.

Vsi se moramo zavedati, da je pitna voda najpomembnejša strateška dobrina prihodnosti, zato se moramo naučiti z njo ravnati odgovorno in premišljeno.

Vabljeni k poslušanju okrogle mize na povezavi!

Okrogla miza poteka v okviru projekta Odgovorno ravnanje z gorskimi vodnimi viri, ki ga financira Ministrstvo za naravne vire in prostor.