Južna Tirolska kot navdih za trajnostno mobilnost v Sloveniji

Udeleženci so skozi predavanja tamkajšnjih strokovnjakov in ogledov dobrih praks na terenu spoznavali primere dobrih praks s področja javnega potniškega prometa, kolesarjenja, hoje, intermodalnosti ter prometnega načrtovanja. 

Prvi dan je predstavnica občine Lienz, ga. Jasmina Steiner, udeležencem predstavila prenovljeno železniško postajo in mobilnostni center v Lienzu, kjer že več kot 25 let sistematično razvijajo trajnostno oziroma aktivno mobilnost. Poseben poudarek namenjajo povezovanju železniškega, avtobusnega in kolesarskega prometa (imajo poseben peron za kolesarski vlak, ki od maja do septembra dnevno prepelje več sto kolesarjev med Avstrijo in Italijo). Prenovljena postaja danes deluje kot sodoben mobilnostni center, ki z novimi podhodi, kakovostno arhitekturo, kolesarsko infrastrukturo ter neposrednimi povezavami z mestnim središčem pomembno izboljšuje dostopnost javnega prevoza. V Lienzu poudarjajo, da trajnostna mobilnost ni zgolj prometni projekt, temveč pomemben del razvoja mesta, kakovosti bivanja in turistične ponudbe. 

Udeleženci so se na predavanju, ki sta ga izvedla g. Robert Beltle in ga. Theresa Rössler iz VVT KundInnencenter Verkehrsverbund Tirol, podrobneje seznanili z organizacijo javnega prevoza na Tirolskem. Podjetje VVT skrbi za celostno usklajevanje avtobusnih in železniških storitev, sistemov deljenja koles, mobilnosti na zahtevo ter razvoja integriranih vozovnic. Njihova ključna naloga je predvsem koordinacija avtobusnih prevoznikov, pri čemer s ponudniki tesno sodelujejo tako pri načrtovanju kot izvajanju storitev.

Pri izboru in financiranju izvajalcev uporabljajo model, v katerem 40 % ocene predstavlja kakovost storitve, 60 % pa cena. Med pomembnimi kriteriji kakovosti so bližina sedeža ponudnika območju izvajanja linije (kar omogoča hitrejše nadomeščanje vozil v primeru okvar), standard voznega parka, kakovost oblikovanja in opreme vozil ter delovni pogoji voznikov. Vozniki morajo tekoče govoriti nemško, kakovost izvajanja storitev pa na terenu redno spremlja tudi posebna ekipa VVT.

Posebno pozornost je pritegnil sistem RegioFlink – prevoz na zahtevo za podeželska območja, ki prebivalcem omogoča dostop do javnega prevoza tudi tam, kjer izvajanje klasičnih avtobusnih linij ni dovolj učinkovito ali ekonomsko upravičeno.

V Brixnu/Bressanone, je udeležence pričakal g. Alexander Alber, predstavnik avtonomne regije Južna Tirolska, ki je predstavil strateški načrt mobilnosti Südtirol Plan 2035, katerega cilj je zmanjšanje uporabe avtomobilov, povečanje deleža vlakov, avtobusov in kolesarjenja ter izboljšanje intermodalnosti. Regija intenzivno vlaga v železniško infrastrukturo, razvoj kolesarskega omrežja in digitalizacijo prometnih storitev. Poseben poudarek namenjajo uporabniški izkušnji in dostopnosti javnega prevoza. Zadali so si tudi cilj, da želijo do 2030 20 % vseh poti opraviti s kolesom (danes so na 15 %). Uvedli so tudi sistem Südtirol Guest Pass, ki ga prejme vsak obiskovalec, ki v regiji prenoči v hotelu, apartmaju ali kampu. Strošek kartice je vključen v ceno nastanitve, uporabnikom pa omogoča brezplačno uporabo regionalnega javnega prevoza po celotni Južni Tirolski. 

Zavedajo se tudi, da so v zadnjih letih dosegli zgornjo mejo turističnih kapacitet v regiji, zato so omejili število nastanitvenih postelj. Namesto nadaljnjega povečevanja števila obiskovalcev si prizadevajo predvsem za to, da bi turisti v regiji ostajali dlje časa ter tako prispevali k bolj trajnostnemu razvoju turizma in manjšim prometnim obremenitvam. 
Letno regija investira 255 mio EUR v infrastrukturo javnega prevoza, v zadnjih treh letih pa so investirali 79.3 mio EUR v kolesarjenje. V cestno omrežje sicer še vlagajo vendar z motivom izboljševanja varnosti in ne gradnje novih cestnih povezav. 

Pri upravljanju javnega potniškega prometa stremijo k temu, da je ponudba čim bolj privlačna za uporabnike, informacije jasne in dostopne, celoten sistem pa usmerjen v potrebe potnikov. Velik poudarek namenjajo tudi kakovostnemu uporabniškemu oblikovanju in enotni uporabniški izkušnji. Njihov cilj je, da javni prevoz postane resna in konkurenčna alternativa osebnemu avtomobilu. Na železnicah trenutno beležijo 5,1 milijona potniških kilometrov letno, v prihodnjih letih pa želijo to številko povečati še za dodatnih 25 %.

Udeleženci so si ogledali tudi sodoben mobilnostni center v Brixnu/Bressanonu, katerega vodilo je True to the Transfer. Osrednji namen centra je uporabnikom omogočiti čim bolj enostavno in hitro prestopanje med različnimi oblikami mobilnosti. Pri zasnovi so zato dali prednost javnemu prevozu in aktivni mobilnosti – avtobusna postajališča ter kolesarska parkirišča so umeščena neposredno ob železniško postajo, medtem ko so parkirišča za avtomobile odmaknjena.

Mobilnostni center vključuje kar 1.000 parkirnih mest za kolesa. Del parkirišč je brezplačnih, del pa omogoča varno zaklenjeno shranjevanje koles za 1 € na dan oziroma 30 € na mesec. Za shranjevanje uporabljajo tudi posebne bokse RADBox. Posebno pozornost so namenili dostopnosti – dvigalo je dovolj prostorno, da omogoča enostaven prevoz koles med različnimi nivoji postaje. Parkirišče za avtomobile je zasnovano po načelu t. i. »unsealing« koncepta, ki omogoča prepustnost površin za meteorno vodo. Namesto popolnoma asfaltiranih površin omogočajo ponikanje vode v tla, s čimer zmanjšujejo obremenitve kanalizacijskega sistema, izboljšujejo upravljanje padavinske vode ter prispevajo k bolj trajnostnemu in podnebno odpornemu urejanju prostora. 

Naslednji dan so udeleženci spoznali, kako mesto Bolzano načrtuje mobilnost in izvaja ukrepe trajnostne mobilnosti. Gospa Brunella Franchini iz občine Bolzano je predstavila celovit pristop, ki temelji na dolgoročnem strateškem načrtovanju, izboljševanju kakovosti javnega prostora ter spodbujanju hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza. Mesto z okoli 106.000 prebivalci in zelo kompaktno urbano zasnovo uspešno zmanjšuje odvisnost od avtomobila – modal split namreč kaže, da se z avtomobilom prevaža le 20–30 % prebivalcev mesta, medtem ko večino avtomobilskega prometa ustvarjajo dnevni migranti in turisti. Poseben poudarek namenjajo varnosti pešcev in kolesarjev, zato v stanovanjskih območjih uvajajo cone z omejitvami hitrosti 30 km/h in 40 km/h, širijo mrežo kolesarskih povezav ter izboljšujejo pogoje za aktivno mobilnost. Med zanimivejšimi ukrepi sodijo tudi t. i. šolske ulice, kjer je promet pred začetkom in po koncu pouka začasno zaprt za avtomobile, ter program »prometnih dedkov in babic«, v okviru katerega starejši prostovoljci pomagajo otrokom pri varnem prihodu v šolo. Pomemben del njihove prometne politike predstavlja tudi upravljanje parkiranja, digitalno spremljanje zasedenosti parkirišč ter razvoj sistema P+R za zmanjševanje prometnih obremenitev v mestnem središču. 

Udeleženci so prisluhnili tudi predstavitvi regionalnega kolesarskega omrežja Južne Tirolske, ki jo je predstavil g. David Felz iz STA. Na Južnem Tirolskem kolesarjenje razumejo kot pomemben način vsakodnevne mobilnosti, zato si prizadevajo, da bi bila do leta 2030 vsaka peta pot opravljena s kolesom. Razvoj kolesarjenja temelji tudi na nacionalni kolesarski strategiji ter regionalnih strateških dokumentih, ki kolesarjenje obravnavajo kot pomemben del trajnostne mobilnosti.

Regionalno kolesarsko omrežje povezuje mesta in vasi v vseh glavnih dolinah, pri njegovem načrtovanju pa sodeluje 7 okrožij in kar 116 občin. Poseben poudarek namenjajo varni infrastrukturi, kakovostnim parkiriščem za kolesa, povezovanju z javnim prevozom ter vključevanju javnosti v načrtovanje. Za spremljanje razvoja kolesarjenja imajo vzpostavljeno tudi mrežo kolesarskih števcev, s katerimi zbirajo podatke o uporabi infrastrukture in spremljajo prometne tokove. Poleg vlaganj v infrastrukturo veliko sredstev in časa namenjajo tudi komunikacijskim in promocijskim aktivnostim za spodbujanje kolesarjenja med prebivalci vseh generacij (kolesarski nočni karneval, brezplačne popravljalnice, kolesarski zajtrki …).

Strokovno ekskurzijo smo zaključili z ogledom primerov kolesarske infrastrukture (kolesarski most, ločene kolesarske poti, dobro označenost in urejenost križišč in prehodov za kolesarje) v Bolzanu z g. Simonom Ferraro. Ogled je udeležencem omogočil vpogled v to, kako lahko premišljeno načrtovana infrastruktura pomembno prispeva k večji varnosti, privlačnosti in vsakodnevni uporabi kolesa. 

Dogodek je organizira CIPRA Slovenija po naročilu Regijskega center mobilnosti Gorenjska, Regijskega center mobilnosti Severna Primorska, Regijskega centra mobilnosti Istra Brkini Kras in Regijskega centra mobilnosti LUR.