S Škofjo Loko k boljši ozaveščenosti o kakovosti zraka

Na pozivu Podpora pri komuniciranju kakovosti zraka v občinah, ki smo ga na CIPRI Slovenija izvedli skupaj z društvom Focus, je bila za sodelovanje izbrana Občina Škofja Loka. V okviru programa bomo za občino pripravili analizo obstoječega komuniciranja, komunikacijsko strategijo in akcijski načrt ter zagotovili strokovno in finančno podporo pri izvedbi komunikacijskega ukrepa za izboljšanje ozaveščenosti prebivalcev o kakovosti zraka, vplivih onesnaženega zraka na zdravje ter možnostih za zmanjševanje emisij iz ogrevanja stavb.

Izbor občine za sodelovanje na pozivu je temeljil na dveh kvantitativnih kategorijah — zdravstvenih kazalnikih in podatkih o kakovosti zraka v občini ter dveh kvalitativnih kategorijah – dosedanjem delu na področju in pričakovanem učinku aktivnosti za spremembe. 

Pri zdravstvenihkazalcih smoizbrali dva kazalnika, in sicernovi primeri pljučnega raka (2026) ter Astma pri otrocih in mladostnikih (0-19 let) za obdobje od 2020–2024.  Pri podatkih o kakovosti zraka smo spremljalištevilo preseganj  mejnih vrednosti za PM10.

Kriterijem smo pripisali numerične vrednosti in izbraliobčino, ki je prejelanajvišjo oceno. To je občina Škofja Loka.    

Obrazložitev:   

Občina dosega nadpovprečne vrednosti pojavnosti astme pri otrocih na 1000 prebivalcev (ŠKL =0.43). To je nad slovenskim povprečjem (SI = 0.32) in več kot pri vseh občinah, ki so se prijavile (povprečje občin =0.34). Prav tako med sodelujočimi občinami Škofja Loka dosega najvišje vrednosti pri kazalniku novi primeri pljučnega raka (ŠKL=94.38). Število preseganj mejnih vrednosti za PM 10 je za izbrano občino malenkost pod povprečjem sodelujočih občin (povprečje občin = 12.4; ŠKL= 12).   

Pri kvalitativnemu delu ocene je občina že izvajala aktivnosti na vsebinskem področju, je visoko motivirana za uvajanje sprememb tudi na področju ogrevanja stavb in s tem povezanih izzivov z onesnaženjem z delci, ki nastanejo zaradi kurjenja lesne biomase v individualnih kuriščih. Učinki aktivnosti v lokalnem okolju so ocenjeni visoko, saj je javnost že nekoliko aktivirana in deloma ozaveščena o tematiki, niso pa bile še naslovljene vse ključne ciljne skupine (recimo starejši lastniki peči), kjer vidimo veliko priložnosti za spremembe. Menimo, da lahko področje komuniciranja v občini Škofja Loka dejansko pomagamo poglobiti in usmerimo v aktivno spreminjanje navad na področju ogrevanja.   

Na poziv so se prijavile štiri občine in ena medobčinska uprava. Večina občin je mestnih, kar kaže na višje zavedanje mestnih občin o problematiki kakovosti zraka, čeprav so ravno majhne občine pogosto tiste, ki imajo večje težave s kakovostjo zraka (primer Loški Potok, naselje Retje). Prav vse prijavljene občine izkazujejo velik interes in prepoznavajo problematiko pomanjkanja komuniciranja okoljsko-zdravstvenih problemov v lokalnem okolju. Država in občine same bi zato morale problematiko prepoznati in jo sistemsko naslavljati z namenskimi proračunskimi sredstvi in krepitvami kadrov (javnih uslužbencev, medobčinskih služb ipd.) za komuniciranje tematike kakovosti zraka. Eksterni stroški, ki jih družba plačuje zaradi okoljsko-zdravstvenega problema slabe kakovosti zraka, so izjemno visoki, k reševanju problema pa moramo prispevati prav vsi. 

Poziv je potekal v okviru projekta Ogrevanje stavb in kakovost zraka 2.0.  Projekt financirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada.