Avstrija

Cilj projekta CRAFTS, ki ga v italijanskih deželah Furlanija-Julijska krajina ter Piemont podpira pobuda Interreg III B, Program za območje Alp, je ohranjanje tradicije domače obrti na alpskem območju. CRAFTS je kratica za "Cooperation among Regions of the Alps to forward transsectorial and transnational Synergies".

V okviru projekta "Park bioplina Alpe-Adria" bodo na alpskem območju Avstrije, Italije in Slovenije zgrajene naprave za proizvodnjo bioplina. Cilj projekta do sredine leta 2006 je izgradnja in upravljanje z objekti za proizvodnjo električne in toplotne energije za okoli 13.500 gospodinjstev.

Člani deželnih vlad avstrijske Zvezne dežele Tirolske in Južne Tirolske v Italiji so v sredo, 27. avgusta 2003, sprejeli sklep, da se območje, ki se razteza severno in južno od Brennerja, uvrsti v kategorijo t.i. ekološko občutljivih območij. V zvezi s tem nameravajo Bruslju predložiti skupno vlogo.

16. avgusta 2003 se bo ob vznožju ledenika Pasterca v Avstriji začela tretja ekoštafeta, ki jo bosta organizirali organizaciji Zveza za podnebje Avstrije in Fairtrade. Na razdalji, dolgi skorajda 3.000 kilometrov, bodo udeleženci - pričakujejo, da se bo štafete udeležilo okrog 5.000 navdušencev - "širili" ideje pravičnega trgovanja in varstva podnebja. Štafeta bo potovala skozi več kot sto avstrijskih krajev, postanki so predvideni tudi v Sloveniji in na Češkem.

Na centru za prostočasne dejavnosti občine Krka/Gurk, ki je članica avstrijske Zveze za podnebje, je petnajst mladih iz Avstrije, Italije in Slovenije v tednu dni postavilo sončne kolektorje. Akcija je potekala v okviru t.i. solarnega projekta mladih "Together for a sunny future" pod mentorstvom tehnikov Delovne skupnosti za obnovljive vire energije (AEE).

Raziskovalci so prvič na enem od vrhov v severnih Alpah v celoti raziskali favno metuljev. Na gori Kanisfluh, ki leži v regiji Bregenzerwald v Avstriji, so namreč odkrili nekaj več kot 930 vrst, ocenjujejo pa, da tam živi celo več kot 1000 vrst metuljev. Ker so našli številne ogrožene vrste in vrste, ki so zavarovane tudi v svetovnem merilu, ima to območje poseben pomen tudi z mednarodnega vidika. Dve od odkritih vrst doslej v Avstriji nista bili znani.

Kot je na konferenci bavarskih Zelenih o podnebnih spremembah in turizmu 21. julija v Garmisch-Partenkirchnu/D pojasnil klimatolog Wolfgang Seiler, se bodo morala nižje ležeča bavarska zimskošportna središča zaradi podnebnih sprememb pravočasno specializirati na druge vrste turistične ponudbe in ne na smučarski šport, če želijo preživeti. Seilerjevega mnenja pa ne delijo povsod, saj se tako v Nemčiji kakor drugod po Alpah zavzemajo, da bi se umetno zasneževanje še bolj razširilo in da bi zgradili nova smučišča.

Italijanska dežela Furlanija - Julijska krajina bo sodelovala s štirimi projekti na drugem razpisu programa EU INTERREG IIIB za območje Alp. Vsebina projekta "AlpCity" je trajnostni razvoj urbanih območij v alpskem prostoru. Projektni partnerji so Italija, Francija, Avstrija, Švica in Lihtenštajn. Pri projektu "Media.Alp"bodo Italija, Avstrija, Francija in Švica prizadevale spodbujale kulturo kot dejavnik gospodarskega razvoja.

Evropsko sodišče je 30. julija 2003 odločilo, da se začasno odloži izvršitev sklepa o uvedbi prepovedi prometa tovornih vozil v nočnem času - ta naj bi sicer začel veljati 1. avgusta na območju avtoceste v dolini reke Inn na avstrijskem Tirolskem.

V okviru kongresa, posvečenega 90. obletnici Zveze za varstvo narave na Bavarskem (BN), so se 19. julija v Berchtesgadnu v Nemčiji zbrali naravovarstveniki iz Avstrije, Nemčije in Švice ter sprejeli deklaracijo o prihodnjem razvoju alpskega prostora.