Evropa je celina degradiranih gozdov. 97 % starih gozdov smo izgubili. Več kot 70 % gozdov je istodobnih. Večino smo izgubili na račun sečnje, zato je nujna in dobrodošla zakonodaja, ki na ravni Evropske unije ureja ravnanje z gozdom. Ta mora biti zavezujoča, saj se sicer ne izvaja v zadostni meri, da bi zaščitila evropski gozd ali omejila njegovo degradacijo.

V Sloveniji je približno 170 gozdnih rezervatov, v katerih gospodari le narava, vendar predstavljajo zgolj 0,8 % vseh gozdnih površin. So izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pomembno vlogo igrajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki namreč kažejo, da je 5 % nadzemne biomase ogljika v Evropi shranjenega v drevesih s premerom več kot 50 cm, ki večinoma uspevajo le v starih, nedotaknjenih oziroma negospodarjenih gozdovih. Svojo funkcijo bodo zmožni opravljati le, če bodo dovolj obsežni.

Posledično je naravno gospodarjenje z gozdovi najprimernejša pot v smislu sekvestracije ogljika in biotske raznovrstnosti, kar so dokazali raziskovalci Univerze v Ljubljani, ki so primerjali projekcije različnih scenarijev gospodarjenja z gozdovi in podnebnih sprememb. Vendar pa začne kopičenje ogljika po določenem obdobju zaradi naraščajočih temperatur upadati, kar po njihovem mnenju kaže, da je najbolj optimalen model gospodarjenja tisti, ki upošteva prilagajanje podnebnim spremembam z uvajanjem prilagojenih drevesnih vrst.

Posvet je aktivnost projekta Povezani za gozdove, kjer partnerji Focus, DOOPS in CIPRA Slovenija naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist. Projekt traja do aprila 2024.

Več informacij in posnetki posveta so dosegljivi tukaj:

Prihodnost slovenskega gozda - bo gozd zdravnik ali bolnik? - Focus