Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Tranzitni promet čez Brenner: glasne zahteve po zvišanju cestnine

05.09.2019 / alpMedia
V letu 2019 bo prvič doslej brennerski prelaz prevozilo več kot 2,5 mio. tovornih vozil. CIPRA zato v odprtem pismu zahteva diferencirano zvišanje cestnine.
Image caption:
Razbremenitev alpskega prebivalstva – CIPRA International zahteva uvedbo čezmejne minimalne cestnine v tranzitnem prometu. (c) European Roads_flickr

Prek brennerske tranzitne osi med Münchnom in Verono Alpe letno prečka več tovornjakov kot na vseh drugih čezalpskih cestah: leta 2018 je število tovornjakov doseglo okoli 2,42 mio., leta 2019 naj bi že preseglo 2,5 mio. Zdravje alpskih prebivalcev in narava pri tem izgubljajo. Kakor kažejo ugotovitve najnovejših raziskav, ki so jih opravili na avstrijskem Tirolskem, prevozi letno najmanj 700.000 tovornjakov tudi do več sto kilometrov po stranskih poteh, kar je obremenjujoče tako za okolje kot za podnebje. Glavni razlog za prometno obremenjevanje okolja naj bi tako bile prenizke cestnine za tovorna vozila, pojasnjuje Kaspar Schuler, direktor CIPRE International: »Ključ do uspeha je uvedba minimalne cestnine, ki bo omogočila namenska zvišanja, kar bi vodilo v zajezitev obvoznega prometa.« Na srečanju julija 2019 so se predstavniki nacionalnih in deželnih vlad iz Bavarske in avstrijske Tirolske poenotili na deset točke, med katerimi so tudi predlogi za uvedbo »fleksibilnejše cestnine«, ki naj bi preprečila obvozni tranzitni promet, promet težkih tovornjakov in tudi preusmerila promet s cest na železnico.

Odprto pismo evropski komisarki Bulc

Konec avgusta 2019 je CIPRA evropski komisarki Violeti Bulc poslala odprto pismo, v katerem zahteva uvedbo višje cestnine za tovornjake, ki prečkajo brennerski koridor. Zahteva tudi vseevropsko minimalno cestnino, pri čemer bi za posebno obremenjena območja, kot je to območje Alp, uvedli tudi učinkovita doplačila. Kot je pojasnil direktor CIPRE Avstrija Reinhard Gschöpf, je cestnina za težka tovorna vozila v Avstriji zelo podobna švicarski. »Vendar pa višina avstrijske cestnine ne more odtehtati dejstva, da znaša višina cestnin v Nemčiji in Italiji le okrog petino avstrijske cestnine in to le na 320 kilometrih od 430 kilometrov dolgega koridorja med Münchenu in Verone. Po besedah Klaus Petra Dissingerja, predsednika CIPRE Južna Tirolska, bodo prekoračitve mejnih vrednosti dušikovega oksida vzdolž brennerske osi vedno pogostejše: »Da bi se na Južnem Tirolskem še naprej upoštevale veljavne mejne vrednosti vzdolž brennerske avtoceste, kjer živi 40.000 ljudi, bo morala Italija zvišati stopnjo cestnine.«

Konec avgusta in na začetku septembra so v Bruslju potekali pogovori strokovnjakov, pri katerih so sodelovale tudi Tirolska/A, Južna Tirolska/I in Bavarska/D, medtem ko Švica nadaljuje svojo ofenzivo preusmeritve tovornega tovora na železnico. V švicarskem kantonu Ticino/CH naj bi septembra 2020 začel obratovati bazni predor Ceneri, osrednji del tovornega prometnega koridorja med Rotterdamom/NL in Genovo/I.

 

Viri in nadaljnje informacije:

www.cipra.org/de/medienmitteilungen/transitverkehr-alpenschutzkommission-verlangt-mauterhoehung (de,it), www.tirol.gv.at/fileadmin/themen/verkehr/verkehrsdatenerfassung/downloads/VB_2018_web_final.pdf (de), www.luzernerzeitung.ch/schweiz/der-ceneri-tunnel-befluegelt-verlagerungsoffensive-ld.1147360 (de), www.stol.it/Artikel/Chronik-im-Ueberblick/Lokal/Bruessel-Brenner-Streit-Gespraeche-gehen-weiter (de)