Image caption:

Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija. (c) Maya Mathias, CIPRA International

Dogodki v Zermattu v Švici in Cerviniji v Italiji so me spodbudili k razmisleku o poteh, ki jih ubira alpsko smučanje. Oktobra 2022 sta bila zaradi pomanjkanja snega odpovedana smuka svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark, odpoved je sledila tudi sredi novembra leta 2023, pri čemer sta bila tokrat razlog obilno sneženje in premočan veter. To naj bi bil sicer prvi smuk, ki bi se v Švici odvijal na edinstveni progi s startom na pogorju skoraj 3900 metrov visoke gore Gobba di Rollin nad Zermattom v Švici in ciljem pri jezeru Cime Bianche nad Cervinio v Italiji. To bi obenem pomenilo predčasen začetek sezone svetovnega pokala, nove možnosti televizijskega prenosa tekem in svetovno promocijo za turizem na dveh že znanih prizoriščih. Za izvedbo tekem so bili porabljeni milijoni, gradbena dela, nujna za ureditev proge, so deloma potekala na območju ledenika, pri čemer so bagri in buldožerji teren brezobzirno izravnali, ledeniške razpoke pa zasuli. A narava in vreme sta se ponorčevala iz človekove arogance. Po mnenju organizatorjev ledenik ogrožajo podnebne spremembe, ne pa buldožerji, kar je tako, kot da bi kronično bolnemu človeku očitali, da je sam kriv za svojo bolezen.

Žal to ni osamljen primer: nekaj tednov pred tem se je nekaj podobnega zgodilo v avstrijskem Söldnu, prav tako ni več nič novega, da sneg ponekod na prizorišče smučarskih tekem prevažajo kar s helikopterji. Smučarji in smučarke, ki se s svojimi ekipami prevažajo s helikopterjem, edinstveni naravni prostori, ki se spreminjajo v umetne kulise – nekaj je skupno vsem in to je sneg. V katero smer se torej razvija šport, ki so ga očitno prizadele podnebne spremembe, a se zdi, da jih zanika v vseh svojih pojavnih oblikah? Danes je šport, ki je tako zelo zaznamoval Alpe in jim prinesel razvoj in blaginjo, postal le pretveza za pretiran šovbiznis, ki ga poganjajo sponzorstvo, turizem in pravice do prenosa smučarskih tekem po televiziji in svetovnem spletu.

Tekmovalno smučanje bi se moralo ponovno vrniti k osnovnim načelom in se zavedati svojih omejitev, se prilagoditi spreminjajočim se razmeram zaradi podnebnih sprememb in letnim časom ter ne pričakovati ravno nasprotnega. Pokazati bi moralo spoštovanje, a tudi strahospoštovanje do narave, ki je zanj nepogrešljivo prizorišče. To so razumeli tudi številni športniki in športnice, ki so se izrekli za to, da bi začetek sezone svetovnega pokala prestavili na poznejši datum. A kot se pogosto dogaja, ostaja le upanje, da so do tega spoznanja prišli tudi odgovorni v FIS.