Dolga je pot s ceste na železnico

Učinkovit instrument, ki bi lahko odpravil težave, je preusmeritev prometa. Treba je zmanjšati osebni in tovorni promet, pogosteje uporabljati javni prevoz,  kolo ali hoditi peš ali pa uporabljati železnico za prevoz tovora ali potnikov v počitniškem času. Prostovoljno to počnejo le maloštevilni – posamezniki in tudi podjetja potrebujejo pač spodbude ali predpise. V potniškem prometu so se tako uveljavile zelo ugodne oblike ponudbe, kot sta uspešna projekta podnebne vozovnice v Avstriji ali vozovnice deutschlandticket za 49 EUR v Nemčiji. V težkem tovornem prometu sicer velja, da se prevoz tovora opravlja po železnici, a prevozniki tega ne bodo počeli sami od sebe, vsaj dokler bodo ceste predstavljale ugodnejši način prevoza blaga čez Alpe. Potrebujemo spremljevalne ukrepe. Revidirana direktiva o zaračunavanju cestnih pristojbin (direktiva o evrovinjeti) iz leta 2022 predvideva nov sistem zaračunavanja višjih stroškov, ki jih povzroča tudi promet težkih tovornih vozil, kot so npr. stroški za nastalo okoljsko škodo ali pa infrastrukturni in zdravstveni stroški. Tako daleč, kot je šel švicarski model – ta je uvedel obdavčitev težkega tovornega prometa (t. i. LSVA), zaradi česar je prevoz po železnici postal zanimivejši – direktiva žal ni šla skozi.

Zavezništvo Simplon – mejnik kljub nasprotovanjem

Toliko bolj razveseljivo je, da je švicarsko predsedstvo Alpske konvencije prevzelo pobudo in da mu je leta 2022 prvič uspelo zediniti glede skupnega programa tako okoljske kot prometne ministre in ministrice osmih alpskih držav. Ti so sončnega 27. oktobra 2022 v Brigu, alpskem mestu leta podpisali akcijski načrt za Alpe Zavezništvo Simplon in se tako odločili za pot, ki vodi v doseganje podnebne nevtralnosti oz. ničelne stopnje neto emisij do leta 2050. Cilj s tem povezanega akcijskega načrta je doseči preusmeritev in razogličenje celotnega prometa na območju Alp, v tovornem prometu in čezmejnem potniškem prometu, turizmu in lokalni prostočasni mobilnosti. Svoje soglasje je v Brigu sicer podala tudi italijanska delegacija, a ni podpisala nobenega dokumenta – italijanska vlada se je namreč tik pred tem zamenjala, od takrat je minister za promet Salvini zadržal svoj sopodpis.

Prometna zmogljivost ostaja omejena

Vsi zastavljeni cilji temeljijo na ključnem spoznanju: maksimalne zmogljivosti čezalpskih prometnih povezav so omejene in pri tem bo ostalo, tudi z novimi železniškimi progami in predoroma Brenner in Mont Cenis, ki naj bi začela obratovati do leta 2030 (str. 23). Vse to velja tudi za ceste. Da bi našli najboljše rešitve, je treba te zmogljivosti obravnavati kot 'cevi, ki med seboj komunicirajo'. Prometne tokove lahko preusmerimo, ne moremo pa povečati skupne zmogljivosti. Potrebujemo torej skupno, vsealpsko upravljanje prometa, v katero bo vključena tudi Švica. Zaščititi je treba prebivalstvo v Alpah in zunaj njih, ne pa tudi kratkoročnih dobičkov – ker so promet ljudje ustvarili za ljudi.

To je skrajšana različica besedila. Celotno besedilo je na voljo v aktualni brezplačni številki revije Alpe na odru št. 110 "Alpe – kraj srečanja": www.cipra.org/alpenaodru