Image caption:

Belohrbti detel © Joaquín López

Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim gozdnim organizmom, ki jim lahko rečemo tudi gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, kot so belohrbti detel, divji petelin, koconogi čuk, črna štorklja ter mali muhar in številni drugi gozdni organizmi., katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

Zakaj so ogroženi?

Divjega petelina ogrožata krčenje habitata, predvsem starega gozda in površin z borovnico in nemir, ki ga povzročajo človeške aktivnosti v gozdovih, kot so sečnja, gradnja gozdnih cest, različne oblike turizma in rekreacije ter nabiralništvo.

Pred stoletjem je divji petelin poseljeval večino Slovenije, izjema so bili samo nižinski deli na vzhodu in večji del Primorske. Zadnja desetletja populacija divjega petelina, predvsem zaradi krčenja starega gozda in površin z borovnico, upada. Zmanjšuje se število rastišč in število osebkov na njih. Danes večina slovenske populacije divjega petelina živi v Alpah. V zadnjih 20. letih je popolnoma izginil iz Posavskega in Idrijskega hribovja ter južnih delov Ribniško-kočevskega hribovja.

Belohrbti detel Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. 

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Je tudi krovna vrsta preko katere varujemo druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Za njegovo ohranjanje so nujna večja sklenjena gozdna območja prepuščena naravi oz. izvzeta iz gospodarske rabe. 

V projektu Povezani za gozdove bomo tako preko zagovorništva naravi prepuščenih gozdov prispevali tudi k varstvu karizmatičnih vrst.

 *Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.