Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

"Odkrili smo prostor, vrednot pa še ne!"

Bernard Debarbieux ugotavlja, da se je v zadnjih desetletjih občutek pripadnosti Alpam okrepil. (c) Frank Mentha

Geograf Bernard Debarbieux je prepričan, da v prihodnje čezmejnega prostora ne bodo več določale države, temveč lokalne in regionalne oblasti, ki bodo želele vzpostaviti sodelovanje. Vsebine, ki naj bi ta prostor napolnile, še niso jasne.

Kakšna je z družbeno-političnega vidika razlika med gorskim in ravninskim svetom?
Približno stoletje dolgo je že znano, da se gorska območja soočajo s posebnimi problemi, za katere so potrebni posebni politični ukrepi. Seveda so gore vedno obstajale. A dejstvo, da se ukvarjamo s posebnostmi teh območij, navsezadnje tudi iz političnih razlogov, je relativno nov pojav.

Kako se je v zadnjih desetletjih spremenil odnos politike do gorskih območij?
Sredi 20. stoletja je prevladovalo mišljenje, da so gorska območja zamudila priložnost, ko bi se lahko priključila nacionalnim in evropskim gospodarskim in družbenim sistemom. Zato naj bi se oblikovala gorska politika, ki bi zagotavljala, da bi prebivalci in gospodarstvo na območju Alp lahko še dohiteli vlak. Danes je gospodarski položaj alpskih regij večinoma dober, predvsem zaradi turizma in proizvodnje vodne energije. Sklepati bi bilo mogoče, da gorska politika ni več potrebna. A danes smo pred novimi izzivi, zato je alpska politika še kako potrebna, denimo na okoljskem ali prometnem področju.

Kakšen je smisel specifične gorske politike?
So države, kot so ZDA ali pa Kanada, kjer prava gorska politika nikoli ni obstajala. Izvajala se je sektorska politika, recimo na področju gozda ali varstva narave. Gorska območja so od take politike imela koristi, ne da bi ta bila priznana kot taka. A če se želimo istočasno ukvarjati s temami, kot so gozd, narava, beg možganov, dediščina, potrebujemo to, čemur pravimo politika prostorskega načrtovanja in regionalna politika. V Švici, Franciji in tudi Italiji so spoznali prednosti gorske politike, ki vključuje vse vidike razvoja in prostorskega načrtovanja.

Ali menite, da so gore skupno dobro?
„Skupno dobro“ je običajno nekaj, kar ni v zasebni lasti. Na gorskih območjih pa so številni lastniki zemljišč, stavb, gozdov. Zato gore niso skupno dobro, kot so na primer morja ali zrak. Seveda pa lahko gore obravnavamo kot posebno obliko skupnega dobrega, saj zagotavljajo dobrine, ki so koristne za vse, na primer vodo, biotsko raznovrstnost ali pokrajine, in katerih raznolikost in dostopnost moramo ohraniti za vse.

Kdo naj odloča o tem, kaj se dogaja na gorskih območjih in kako se z njimi ravna?
Treba je ohraniti občutljivo ravnovesje med zasebno lastnino, tamkajšnjimi prebivalci in širšo družbo, v katero je prebivalstvo vključeno. To seveda zahteva komplementaren pogled na potrebe, pravice in dolžnosti v zvezi z gorskimi območji. V smislu ideje o skupnem dobrem naj bi vsi sodelovali vsaj pri razmisleku o gorskih območjih in po možnosti tudi pri njihovem upravljanju.

Ali obstaja alpska identiteta?
Še pred dvajsetimi leti bi na to vprašanje odgovoril z ne. Če „identiteto“ razumemo kot kolektivni občutek pripadnosti in ne kot objektivno posebnost, takrat zame ne bi bilo razloga za domnevo, da imajo ljudje na Tirolskem, v Lombardiji ali Provansi skupni občutek pripadnosti. Za občutke pripadnosti v Alpah je značilno, da so zgodovinsko zelo lokalno obarvani ali pa povezani z regionalno ali nacionalno identiteto – in to se je v zadnjih desetletjih spremenilo. Alpska konvencija je prispevala k oblikovanju združenj, kot je Mreža zavarovanih območij v Alpah (Alparc). Upravljavci zavarovanih območij danes med seboj sodelujejo, si izmenjujejo izkušnje, s tem pa nastaja skupni občutek pripadnosti. Tudi CIPRA je že dolgo pred Alpsko konvencijo in mrežami akterjev, ki so nastale v njenem okviru, iz svojih krogov razvila skupen odnos do Alp. In ta občutek pripadnosti se je v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih močno okrepil.

Kakšnega pomena so Alpe za evropske države?
Alpe so bile dolgo časa politična meja. Danes se vedno bolj zavedamo njihovega potenciala, ki ga imajo kot vir v osrčju Evrope s posebnimi značilnostmi, ki so povezane z vsemi Evropejci, npr. pokrajina, turistični kraji, vodna energija.

Pripravlja se makroregionalna strategija za Alpe. Ali je ta nova oblika sodelovanja izraz nove interpretacije – prehod od geografske definicije k funkcionalni?
Ne verjamem, da je definicija Alp postala bolj funkcionalna. Območje veljavnosti Alpske konvencije obsega četrtino površine prihodnje makroregije. Torej ne gre za identičen geografski prostor. Številni ukrepi razvojne in okoljske politike so toliko bolj učinkoviti, kolikor dosledneje se upoštevajo povezave med različnimi tipi prostora. Samo poglejte, kaj se dogaja na področju varstva narave. Z narodnimi parki smo zavarovali ekosisteme, nato pa smo opazili, da so potrebne povezave med zavarovanimi območji – in smo začeli vzpostavljati ekološke koridorje. Prav tako lahko ravnamo tudi na drugih področjih, denimo v turizmu ali vodnem gospodarstvu. Če spremenimo perimeter, ne da bi zapostavili Alpsko konvencijo, se odpre tudi možnost za skupno upravljanje in razvoj gorskih in negorskih območij.

Makroregionalna strategija temelji na transnacionalnem sodelovanju in solidarnosti. Istočasno se v evropskih državah krepijo nacionalistične težnje. Kako gledate na proces oblikovanja strategije v tej luči?
Morda bo to zvenelo protislovno, a obstaja še en dejavnik: vedno večja avtonomija regij. To že dolgo velja za federalno urejene države, kot so Švica, Nemčija ali Avstrija. Pred kratkim je to začelo veljati tudi za Italijo in Francijo, kjer so bile pristojnosti prenesene na regije, pokrajine, departmaje oziroma kantone. Vodilno vlogo pri pripravi makroregionalne strategije za Alpe imajo lokalne oblasti. V prihodnje čezmejni prostor ne bodo več sestavljale države, ki so podpisnice Alpske konvencije – prihodnji čezmejni prostor bo obsegal regionalne ali podrejene skupnosti, ki bodo ustanavljale mreže ali območja sodelovanja. Te so prepoznale prednosti, ki jih prinaša čezmejno sodelovanje v evropskem okviru.

Kakšna tveganja bo prinesel ta proces?
I
nteresi akterjev na območju Alp bi lahko v „makrokontekstu“ naleteli na manj posluha, kajti velike regije in mesta so v demograftskem, gospodarskem in političnem smislu pomembnejša kot ključne alpske regije. Največji izziv bo doseči soglasje med večjimi mesti in gorskimi območji o programih, ki bodo v smislu enakosti in solidarnosti ustrezali obema stranema. Prostor obstaja, ni pa še skupnih vrednot, na podlagi katerih bi ljudje na tem območju lahko sodelovali med seboj.

Kako lahko CIPRA in druge alpske mreže prispevajo k oblikovanju solidarne in uravnotežene makroregionalne strategije?
CIPRA in druge alpske mreže lahko prispevajo svoje dolgoletne izkušnje in delovanje, npr. 60 let delovanja CIPRE, deset do dvajset let delovanja drugih mrež. Njihove pobude si zaslužijo, da se kot primeri dobre prakse in modeli delovanja vključijo v razširjeni perimeter makroregije. Možno je, da se bodo na tej podlagi vzpostavile oblike sodelovanja med alpskimi mrežami in mrežami, ki bodo ali bi lahko bile v prihodnje vzpostavljene tudi zunaj območja Alp.

Vaše želje za prihodnost Alp?
Vsi akterji znotraj perimetra Alp – prebivalci, zaposleni, lastniki, upravitelji – bi morali razviti skupen občutek odgovornosti. Počutiti bi se morali kot „solastniki“ ali „soodgovorni“ za regijo, ta odgovornost pa bi jih morala spodbuditi k delovanju – to bi bilo malo v lastnem interesu, vendar pa tudi v dobro skupnih vizij.

Z Bernardom Debarbieuxom
se je pogovarjala Barbara Wülser
„CIPRA International“

---------------------------------------------------------------------------

ZNANSTVENIK, POLN D ELOVNEGA E LANA
Bernard Debarbieux, rojen leta 1959 v Lillu v Franciji, je profesor politične geografije in urejanja prostora ter vodja Inštituta za geografijo Univerze v Ženevi. Po končanem študiju geografije v Grenoblu v Franciji je predaval v Parizu, New Yorku in Montrealu. Že zgodaj je razvil veliko ljubezen do gora, ki so dolgoročno zaznamovale njegovo raziskovalno delo. Debarbieux preučuje zlasti regionalni razvoj v gorskih regijah na nacionalni, regionalni in globalni ravni ter raziskuje geografsko percepcijo prostora in identitete.

 

Revija Alpe na odru je brezplačno objavljena na: http://www.cipra.org/alpe-na-odru