Kako kolesarjem prijazna je Ljubljana v primerjavi z drugimi alpskimi mesti?

Smo nekje v povprečju. Imamo relativno visok delež kolesarjenja in dokaj obsežno infrastrukturo, vendar je potencial še dosti večji, predvsem v sklenjenosti in udobnosti omrežja. To kaže tudi lestvica Global Bicycle Index, kjer je večina alpskih mest uvrščena višje kot Ljubljana. Menim, da se Ljubljana od mest v alpskem območju lahko uči predvsem učinkovitega multimodalnega povezovanja z železniškim prometom ter umeščanja privlačnih in urejenih medkrajevnih/ regionalnih kolesarskih povezav za rekreacijo, turizem in tudi dnevne migracije.

Katere spremembe za kolesarje opažaš v Ljubljani v zadnjih letih?

V zadnjih letih se je povečalo kolesarsko omrežje, odpravilo nekaj perečih lukenj v njem, poenostavilo kolesarjenje skozi središče mesta, več je kolesarskih stojal po mestu. BicikeLJ je precej priljubljen, na voljo so tudi e-kolesa za izposojo. Počasi narašča tudi število kolesarjev. Vseeno se pri preureditvah včasih načrtuje bolj pretočnost motornega prometa kot kolesarjev, uvajanje možnosti zavijanja desno za motorni promet skozi rdečo luč, kar je nevarno za kolesarje in pešce, občasno neprimerno označevanje kolesarskih pasov (preblizu parkirnih mest, s kovinskimi čepi). Še več je stvari, ki bi morale biti izvedene ali vsaj v načrtovanju, a (še) ni volje za to.

Po tvojih izkušnjah, katere parametre je smiselno upoštevati pri načrtovanju kolesarske infrastrukture?

Radi poudarjamo, da je treba načrtovati po načelu 8 – 80, to je tako za osemletnike kot osemdesetletnike. Če bo za njih dobro, bo dobro za vse. Zelo pomembno je, da imajo tako odločevalci kot načrtovalci tudi sami uporabniško izkušnjo, da lahko razumejo potrebe in specifike kolesarjenja. Zelo koristno je celostno izboljševanje pogojev za kolesarjenje. Ni zadosti le širiti kolesarsko omrežje, ampak so (včasih še bolj) pomembni ukrepi, kot so omejevanje in umirjanje motornega prometa, ozelenjevanje ulic, integracija z JPP, nadzor nad nepravilnim parkiranjem na kolesarskih površinah, bolj direktne poti za kolesarje kot tudi motorni promet itd. Pomembno je zagotavljati ka[1]kovostno uporabniško izkušnjo od izhodišča do cilja, to pomeni tudi varno in udobno parkiranje koles na obeh koncih.

Kdo vse ima koristi od kolesarjem prijaznega kraja/mesta?

Čisto vsi. Največje koristi imajo prebivalci, ki lahko ne glede na svojo starost, socialni status, zdravstvene omejitve itd. uporabljajo poceni, vključujoče prevozno sredstvo, ki jim zagotavlja dostopnost od vrat do vrat. Varnost prometa se izboljša, otroci so lahko bolj samostojni, starši manj pod stresom, starejši si podaljšajo samostojno mobilnost. Izboljša se kakovost zraka, manj je hrupa. Občine imajo koristi, ker kolo zaseda dosti manj prostora kot avto, javni prostori se lahko sprostijo za bolj smiselne in tudi ekonomsko bolj privlačne vsebine. Še najbolj zagrizeni avtomobilisti imajo od kolesarjenja korist, saj je manj zastojev. Skratka, kakovost bivanja se izboljša za vse, negativnih stranskih učinkov praktično ni. Gre za res preprosto in poceni rešitev za mnoge težave v mestih in včasih ne moremo verjeti, da mesta ne razumejo tega in ne želijo izkoristi kolesa v svoj prid.