Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Če ženske odidejo, življenje v domačem kraju zamre

06.10.2015
Mlade ženske prinašajo v vaško skupnost življenje, ker pa jim obrobne regije zagotavljajo le zelo omejene možnosti za razvoj, se mnogokrat odselijo. To je tudi razlog, da se tej problematiki namenja vedno večja pozornost v okviru regionalnega razvoja.
Image caption:
Katere razvojne perspektive imajo ženske v obrobnih regijah? Pogled na San Romerio v dolini Valposchiavo/CH. (c) Christoph Pünschner / Zeitenspiegel

Kakšne so posledice gospodarskih strukturnih in demografskih sprememb v obrobnih alpskih regijah? Spopadanje s tem vprašanjem je postalo sestavni del lokalnega in regionalnega razvoja. Vedno več pozornosti se namenja zlasti mladim ženskam, saj že od nekdaj prevzemajo funkcije, ki ohranjajo trdnost struktur, ko sta npr. nega starostnikov ali skrb za otroke.  
Ker so številne ženske v vedno večjem obsegu zaposlene zunaj kraja, v katerem živijo, in ker pogosto kot dnevne migrantke potujejo na daljšo razdaljo, nimajo dovolj časa za opravljanje nalog, ki so pomembne za skupnost ter vitalnost družbe in gospodarstva. Dodaten izziv je dejstvo, da ženske pri izbiri poklica pogosto ne upoštevajo ponudbe razpoložljivih delovnih mest v domači regiji in se zato odselijo. To povzroča strukturne premike v starostni strukturi domače občine. Znano je sicer, kako so zlasti mlade ženske pomembne za razvoj občine in regije. Še vedno pa ostaja nerešeno, kako ženske vključiti v razvojni proces in kako upoštevati njihove interese.

Razumeti različna življenjska okolja

Preden bi bilo mogoče izkoristiti potenciale žensk, je treba najprej razumeti življenjsko okolje in stvarnost vsakdana mladih »nosilk upanja«. Glede na odnos do življenja in življenjski slog so pri odločanju o izbiri kraja prebivanja poleg zasebnih motivov pomembni trdi lokacijski dejavniki: primerno delovno mesto, ki je dostopno z znosnimi stroški, ter možnost ugodnega in kakovostnega bivanjskega okolja sta dve od najpomembnejših zahtev. Glede na življenjske razmere je poleg tega odločilna tudi dostopnost do ustanov otroškega varstva. Tudi mehki lokacijski dejavniki, kot so vzdušje in socialna kohezija v občini prebivanja ali pa naravnoprostorske prednosti, vplivajo na odločitev žensk o tem, ali bodo v domačem kraju ostale ali ne. Stopnja tolerance do infrastrukturnih primanjkljajev je odvisna  od tega, kolikšna pozornost je namenjen mehkim lokalnim dejavnikom.  
Včasih se ženske tudi zavestno odločijo za zaposlitev v klasičnih ženskih poklicih, denimo v turizmu, gostinstvu, trgovini ali kmetijstvu, kjer še vedno obstaja povpraševanje na regionalnem trgu dela ali pa so zaposlene s krajšim delovnim časom. To jim omogoča, da lažje obvladujejo organizacijo vsakdanjega družinskega življenja in delovnih obveznosti, ki jemlje veliko časa in sredstev. Ženske so pogosto zaposlene tudi na področju varstvenih in negovalnih storitev, ki postajajo vse pomembnejše.
Tako so se predvsem mlade ženske izoblikovale v heterogeno kategorijo zainteresirane skupine oseb. Njihova različna izobrazbena raven, finančne zmožnosti in selitveni življenjepis so velik izziv zlasti za strukturno šibke obrobne podeželske občine z majhnim številom prebivalcev in omejenimi finančnimi možnostmi.

Izkoristiti potenciale, a kako?

Za pravilno ovrednotenje potencialov žensk v alpskih obrobnih regijah je potrebna kritična analiza na vseh ravneh politike. Treba je ugotoviti, kje zunaj klasičnih področij zaposlovanja še obstajajo možnosti za zaslužek in kaj bi bilo treba storiti za njihovo uveljavitev. Za oblikovanje ciljev in strategij na lokalni in regionalni ravni ter izrabo potencialov je nujno potrebna znotrajgeneracijska solidarnost žensk (in moških). To pa je treba – glede na razmere – vzpostaviti in okrepiti.
Ko bodo načrtovalci politike na podeželska periferna območja začeli gledati in analizirati z »mladimi očmi«, bi to lahko pripomoglo k okrepitvi ozaveščenosti o zahtevnih življenjskih razmerah (mladih) žensk v alpskih obrobnih regijah. Izhajajoč iz tega bo treba na podlagi kooperativnih pristopov obravnavati možnosti in omejitve političnega usmerjanja na ravni (malih) regij. Za temelj razvoja trajnostnih prostorskopolitičnih strategij so potrebna zanesljiva empirična spoznanja o tem, kaj pravzaprav pomeni »dobro življenje na podeželju«, vendar pa tudi opredelitev manevrskih prostorov, kje in kako bo mogoče uresničiti načrte za življenje tudi na obrobnih območjih. Morda pa bi tako uspelo odpraviti zmedenost in nemoč politike na tem področju in prispevati k temu, da razvojni pristopi ne bi ostali le na ravni kozmetičnih ukrepov.  

Tatjana Fischer
Univerza za naravne vire in biotehniške znanosti Dunaj, Avstrija

------------------------------------------------------------------------------

Kakšno identiteto si želijo imeti ženske?

Program usposabljanja parcoursArianna naj bi ženskam iz doline Val d’Anniviers v švicarskem kantonu Valais zagotovil podporo pri ustanavljanju in vodenju malih podjetij, s tem pa tudi pri krepitvi njihovega gospodarskega položaja. A to se ni zgodilo, saj v okviru programa ni nastalo niti eno samo profesionalno podjetje, ki bi bilo dobičkonosno. Socialni antropolog Thierry Amrein z Univerze v Fribourgu v svojem članku, objavljenem v reviji Revue de géographie alpine/Journal of alpine research, pojasnjuje, kje so razlogi za neuspešno izvedbo omenjenega projekta: izvajalci parcoursArianna naj bi napačno domnevali, da je prednostni cilj za ženske poklicna osamosvojitev. A ženske iz doline Val d’Anniviers želijo v večini primerov nekaj drugega: da bi bili njihova glavna dejavnost in identiteta gospodinje in matere deležna večjega priznavanja. Nekatere od njih bi sicer želele redno opravljati poklic, a je zanje, kar niti ne preseneča, v organizacijskem pogledu težje združevati gospodinjsko delo, družinsko življenje in redno zaposlitev, saj so nekateri njihovi možje zaposleni za polni delovni čas. V eni točki pa je bil program parcoursArianna vendarle uspešen: ženske so našle čas in prostor za nadaljnji osebni razvoj in večje ozaveščanje lastnih želja.   

http://rga.revues.org/1974 (fr/en)

------------------------------------------------------------------------------

shranjeno pod: Alpe na odru