Novice
Zahteve Kjotskega protokola so nekoliko premalo…
19.07.2006
/
CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Alpska konvencija in njeni izvedbeni protokoli skorajda ne omenjajo podnebnih sprememb. Pa vendar bi Alpe lahko imele vse možnosti, da v veliki meri presežejo minimalne zahteve Kjotskega protokola. CIPRA zato zahteva, da Alpe postanejo vzorčna regija.
Ur.- V Alpski konvenciji so podnebne spremembe komajda omenjene. Velika izjema pri tem je protokol o energiji, ki na problem opozarja že v preambuli, ko omenja "...potrebo po znižanju emisij plinov energetskega izvora, ki povzročajo učinke tople grede tudi v alpskem prostoru ter s tem izpolnijo tudi obveznosti iz Okvirne konvencije ZN o spremembah podnebja". Prav tako je izražena zahteva po ustvarjanju okvirnih pogojev ter konkretnih ukrepov za varčevanje, proizvodnjo, prenos in rabo električne energije, ki prispevajo k varstvu prebivalstva in okolja ter k ohranjanju naravnih virov kot tudi k skrbi za podnebje.
Je resolucija o Alpski konvenciji lahko rešitev?
Večletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010 obravnava tudi vplive podnebnih sprememb na Alpe, prav tako program obravnava vplive na naravne nesreče in vodo kot naravni vir. Zato je Alpska konvencija ustanovila posebno delovno skupino za naravne nesreče, ki pa se ne ukvarja izključno s podnebnimi spremembami.
Avstrijski minister za okolje Pröll je pred letom dni obljubil, da bo avstrijsko predsedstvo Alpski konvenciji v obdobju svojega dvoletnega mandata (2005-2006) "na dnevni red postavilo vplive podnebnih sprememb na območje Alp", za 9. alpsko konferenco, ki bo novembra letos, pa bo drugim okoljskim ministrom predložilo v sprejem resolucijo o tem vprašanju.
Alpe zmorejo več
V osnutku se omenjajo strategije preprečevanja in prilagajanja, podana pa je tudi zahteva, da se platforma Alpske konvencije za naravne nesreče ukvarja z vplivi podnebnih sprememb in da bo delovna skupina za vodo, ki jo bo treba šele ustanoviti, raziskovala, kakšne so posledice spremenjenega podnebja za vodo kot naravni vir na območju Alp.
Vse lepo in prav, a to so le predhodna pripravljalna dela. Delegati CIPRE so na svoji strokovni konferenci o tej temi sprejeli tudi resolucijo, v kateri zahtevajo nekaj več kot samo nove raziskave o vplivih in poglobljeno izmenjavo primerov najboljše prakse, čeprav povsem priznavajo pomembnost tovrstnih dejavnosti. Sedaj bi lahko že bil ta čas, da bi bilo storjeno kaj več.
Alpe kot vzorčna regija
CIPRA zato poleg strategij prilagajanja podnebnim spremembam zahteva, da se Alpe uveljavijo kot vzorčna regija na področju varstva podnebja. Zagotovo drži dejstvo, da cilji, kot jih predpisuje Kjotski protokol, še zdaleč ne zadostujejo za rešitev problema podnebnih sprememb. Alpe bi lahko storile mnogo več, kot zahteva Kjotski protokol:
-Alpe so v svetovni primerjavi bogata regija, zato si lahko privoščijo ukrepe za varčevanje z energijo, ki se finančno izplačajo srednjeročno;
-znanje obstaja, npr. na področju gradnje hiš, ki za ogrevanje skorajda ne potrebujejo energije; kako veliki so pri tem potenciali, je CIPRA pokazala v svojem projektu "climalp";
-obstajajo naravni viri: s pazljivim ravnanjem z obnovljivimi viri energije bi se lahko Alpe v celoti osvobodile odvisnosti od nafte. Kje drugje je, denimo, toliko gozda kot v Alpah, kje sonce zaradi odsotnosti megle pozimi sije močneje in dlje?
Vera v vizije e bomo gojili občutek manjvrednosti, Alpe ne morejo postati vzorčna regija za varstvo podnebja. V ta namen sta potrebna samozavest in vera v vizije. V Alpah obstajajo ljudje, ki te lastnosti imajo.
Alpska konvencija tako na državni ravni kot tudi na ravni NVO, kot so CIPRA in njene članske organizacije s socialnega področja, imajo potencial in imajo znanje, da skupaj podprejo tako vizijo. Alpska konvencija bi morala v ta namen izdelati časovni načrt in načrt ukrepov.
Je resolucija o Alpski konvenciji lahko rešitev?
Večletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010 obravnava tudi vplive podnebnih sprememb na Alpe, prav tako program obravnava vplive na naravne nesreče in vodo kot naravni vir. Zato je Alpska konvencija ustanovila posebno delovno skupino za naravne nesreče, ki pa se ne ukvarja izključno s podnebnimi spremembami.
Avstrijski minister za okolje Pröll je pred letom dni obljubil, da bo avstrijsko predsedstvo Alpski konvenciji v obdobju svojega dvoletnega mandata (2005-2006) "na dnevni red postavilo vplive podnebnih sprememb na območje Alp", za 9. alpsko konferenco, ki bo novembra letos, pa bo drugim okoljskim ministrom predložilo v sprejem resolucijo o tem vprašanju.
Alpe zmorejo več
V osnutku se omenjajo strategije preprečevanja in prilagajanja, podana pa je tudi zahteva, da se platforma Alpske konvencije za naravne nesreče ukvarja z vplivi podnebnih sprememb in da bo delovna skupina za vodo, ki jo bo treba šele ustanoviti, raziskovala, kakšne so posledice spremenjenega podnebja za vodo kot naravni vir na območju Alp.
Vse lepo in prav, a to so le predhodna pripravljalna dela. Delegati CIPRE so na svoji strokovni konferenci o tej temi sprejeli tudi resolucijo, v kateri zahtevajo nekaj več kot samo nove raziskave o vplivih in poglobljeno izmenjavo primerov najboljše prakse, čeprav povsem priznavajo pomembnost tovrstnih dejavnosti. Sedaj bi lahko že bil ta čas, da bi bilo storjeno kaj več.
Alpe kot vzorčna regija
CIPRA zato poleg strategij prilagajanja podnebnim spremembam zahteva, da se Alpe uveljavijo kot vzorčna regija na področju varstva podnebja. Zagotovo drži dejstvo, da cilji, kot jih predpisuje Kjotski protokol, še zdaleč ne zadostujejo za rešitev problema podnebnih sprememb. Alpe bi lahko storile mnogo več, kot zahteva Kjotski protokol:
-Alpe so v svetovni primerjavi bogata regija, zato si lahko privoščijo ukrepe za varčevanje z energijo, ki se finančno izplačajo srednjeročno;
-znanje obstaja, npr. na področju gradnje hiš, ki za ogrevanje skorajda ne potrebujejo energije; kako veliki so pri tem potenciali, je CIPRA pokazala v svojem projektu "climalp";
-obstajajo naravni viri: s pazljivim ravnanjem z obnovljivimi viri energije bi se lahko Alpe v celoti osvobodile odvisnosti od nafte. Kje drugje je, denimo, toliko gozda kot v Alpah, kje sonce zaradi odsotnosti megle pozimi sije močneje in dlje?
Vera v vizije e bomo gojili občutek manjvrednosti, Alpe ne morejo postati vzorčna regija za varstvo podnebja. V ta namen sta potrebna samozavest in vera v vizije. V Alpah obstajajo ljudje, ki te lastnosti imajo.
Alpska konvencija tako na državni ravni kot tudi na ravni NVO, kot so CIPRA in njene članske organizacije s socialnega področja, imajo potencial in imajo znanje, da skupaj podprejo tako vizijo. Alpska konvencija bi morala v ta namen izdelati časovni načrt in načrt ukrepov.