Novice
-
Podeljena Bindingova nagrada 2003 za varstvo narave in okolja
V lihtenštajnskem Vaduzu so 14. novembra 2003 že osemnajstič zapovrstjo podelili Bindingovo nagrado za izredne dosežke na področju varstva narave in okolja. Kar trije od štirih letošnjih nagrajencev so se izkazali z izjemnim delovanjem pri varstvu alpskega sveta in uveljavljanju načel Alpske konvencije.
-
Biosferni park Grosses Walsertal dobitnik nagrade družbe Ford
Dobitnik 20. nagrade družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki so jo 6. novembra 2003 podelili na Dunaju, je Biosferni park Grosses Walsertal za uspešno zasnovo regionalnega razvoja, ki se je izkazala kot ena najboljših pobud na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Grosses Walsertal je območje, kjer trajnostno rabo narave razumejo kot osnovo za prihodnji razvoj. Pomembno mesto zavzemajo pri tem zlasti kmetijstvo in živinoreja ter povečana raba domačih naravnih virov, za uresničevanje istih ciljev pa si prizadevata tudi tamkajšnja kmetijstvo in turizem.
-
Biotski raznovrstnosti na območju Alp bi bilo treba posvetiti več pozornosti
Na konferenci, ki se je odvijala prve dni letošnjega oktobra, so predstavili tudi prve rezultate raziskovalnega projekta UFOPLAN o biotski raznovrstnosti na območju Alp, ki so sedaj na voljo tudi na svetovnem spletu. Po naročilu nemškega Zveznega urada za okolje je bila opravljena raziskava, kako bi bilo mogoče povzeti aktualno znanje o biotski raznovrstnosti na območju Alp ter kako intenzivneje povezati in smotrno uresničiti določbe Alpske konvencije in Konvencije o biološki raznovrstnosti.
-
25 let mednarodnega projekta ponovne naselitve brkatega sera
Pred 25 leti so v Švici začeli izvajati mednarodni projekt ponovne naselitve brkatega sera v Alpah. Cilj projekta je bil vzpostaviti populacijo brkatega sera v Alpah, ki bo sposobna samoohranitve.
-
Začela je delovati čezmejna platforma za gradnjo in energijo
Inštitut za energijo iz avstrijske zvezne dežele Vorarlberg in Center za okolje iz Allgäua v Nemčiji (eza!) sta zasnovala platformo, poimenovano "Gradnja in energija", ki naj bi prispevala k poglobljenemu sodelovanju med 170 specialisti na področju gradnje ekološko in energetsko optimalnih objektov. Vorarlberg in Allgäu se imata na tem področju za pionirski regiji. "Skupno obravnavanje tem in izmenjava znanja prek državnih meja bosta pri naših članskih podjetjih imela pozitivne učinke v vsakodnevni praksi," je prepričan direktor eza! Martin Sambale.
-
Velika udeležba na 1. mednarodnem vrhu mladih na Bodenskem jezeru
14. novembra 2003 se je v Friedrichshafnu v Nemčiji na 1. mednarodnem vrhu mladih na Bodenskem jezeru zbralo več kot sto mladih iz Avstrije, Lihtenštajna, Nemčije in Švice. V raznolikem programu so predstavili svoja pričakovanja glede trajnostnega razvoja in o njih razpravljali s politiki.
-
Italija: prometni protokol izločili iz Alpske konvencije
Italijanski senat je na zasedanju 14. novembra glasoval o zakonu o ratifikaciji protokolov o izvajanju Alpske konvencije in na predlog vlade iz Alpske konvencije izločil prometni protokol. Da bodo tudi preostali protokoli dokončno veljali za ratificirane, mora osnutek zakona najprej preveriti poslanska zbornica. Pred letom dni je poslanska zbornica z osnutkom zakona (vključno s prometnim protokolom) soglašala z veliko večino. Italija je tako pokazala, da nasprotuje skupni evropski prometni politiki, katere težišče predstavlja ravno preusmeritev prometa na železnico in vodne poti. Tovrstno ravnanje italijanske vlade lahko povežemo z morebitnimi čezalpskimi cestnimi projekti.
-
Kakovost in nadzor pri označevanju živil
Raziskava, ki so jo opravile štiri organizacije za varstvo okolja, potrošnikov in živali, je pokazala, da v Švici vsi znaki kakovosti ne zagotavljajo dodatne vrednosti v primerjavi s proizvodi, ki niso označeni. Ocenjevalo se je upoštevanje okoljskih smernic, živinorejskih predpisov in vidikov verodostojnosti.
-
Poročilo o stanju gozdov 2003: škoda je spet večja
Stanje gozdov na Bavarskem se je po obdobju pozitivnega trenda spet rahlo poslabšalo. Povečal se je namreč delež vidno poškodovanih dreves, poleg tega pa so se skoraj pri vseh vrstah dreves - tako pri iglavcih kot pri listavcih - povečale povprečne vrednosti osutosti. Vzrok za nastalo stanje so poleg škodljivih snovi v zraku, kot sta ogljikov oksid in ozon, zlasti skrajne temperature poleti, zaradi katerih drevesa tako oslabijo, da je treba pričakovati slabšo rast in izgubo vitalnosti.
-
Mednarodna smučarska zveza: pomanjkljiv nadzor nad upoštevanjem nacionalnih okoljskih smernic?
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je v resoluciji o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju leta 2005 zahtevala, da bi Mednarodna smučarska zveza (FIS) morala upoštevati okoljske smernice, ki jih je sama postavila.
Instagram
LinkedIn