Image caption:

Prevzeti pobudo pri udejanjanju boja proti podnebnim spremembam, je želja pohodnikov, ki sodelujejo v projektu Po sledeh podnebnih sprememb, kakor tudi številnih posameznikov z območja Alp, ki jim ni vseeno za podnebje. (c) Jaromir Kreiliger

Prve dni novembra leta 2021 se je v škotskem Glasgowu začela konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki so jo povsod po svetu pospremili številni podnebni protesti in stavke. Medtem ko se vlade dogovarjajo, katere ukrepe za varstvo podnebja bodo sprejele, pa so podnebni aktivisti v Alpah že stopili korak naprej.

Na pohodniško turo do primerov dobre prakse

Projekt Po sledeh podnebnih sprememb združuje aktivizem in pohodništvo: letos poleti je manjša skupina aktivistov na 42 dnevnih etapah prehodila Švico od Illanza do Ženeve, skupaj je pri tem sodelovalo več kot 500 ljudi. Pohodniška skupina je obiskala ljudi in projekte, ki želijo izkoristiti vse možnosti in manevrski prostor za uresničevanje podnebnih ukrepov, pa naj gre pri tem za podnebno naselje, ki naj bi oživilo vas, ali pa smučišče, na katerem bodo preverjali, ali množični turizem sploh lahko varuje podnebje. Skupina je obiskala podjetja, ki so si zastavila visoke cilje na področju podnebju prijazne gradnje, sončne elektrarne in zadruge sončnih elektrarn. Pogovarjali so se z mlajšimi in starejšimi podnebnimi aktivisti, kot so švicarski podnebni seniorji, ki so se z namenom uvedbe strožje podnebne politike obrnili na Evropsko sodišče. Pohodniki so obiskali tudi Zürich, ki razvija načrt za zmanjšanje škodljivega vpliva visokih temperatur, in Bern, ki je predstavil svojo »kolesarsko ofenzivo«, aktivno spodbujanje vožnje s kolesom po mestu. Pregled aktualnih razmer na tem področju je projektna skupina opravila oktobra 2021 na konferenci v Salecini v Švici.

Dokument z zahtevami in podnebna kuharska knjiga

Ravno tako oktobra je gibanje Fridays For Future na avstrijskem Predarlskem deželnemu parlamentu izročilo dokument z zahtevami glede uresničevanja načel mobilnosti, ki danes povzroči okoli 40 odstotkov izpustov. Ena od zahtev je tudi zaustavitev »velikih fosilnih projektov«, kot sta projekta gradnje obvoznice skozi predor v avstrijskem Feldkirchu ali nove hitre ceste na avstrijsko-švicarski meji. Namesto tega dokument zahteva pripravo »trajnostnega mobilnostnega koncepta« za obdobje do leta 2030. Prednostni cilj podnebnih aktivistov – tudi zanje je trajnostna mobilnost ena najpomembnejših tem – je razglasitev izrednih podnebnih razmer za sosednji Lihtenštajn.

Pobudo za spremembe prehranjevalnih navad pa je podala slovenska nevladna organizacija Umanotera – ta je v tednu pred svetovnim dnem hrane, ki smo ga obeležili 16. oktobra 2021, izdala Babičino podnebno kuharico, ki prinaša recepte za jedi, pripravljene na bolj trajnosten način. Tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni lahko pripišemo oskrbovalni verigi s hrano. Več lokalno in ekološko pridelanega sadja in zelenjave in manj mesa in mleka – knjižica receptov vsebuje izbor slovenskih specialitet, kot so poletne polnjene paprike ali brezmesne sarme. Spremenjene prehranjevalne navade podnebne krize resda ne bodo rešile, poudarjajo v Umanoteri, a brez teh sprememb se s podnebno krizo ne bo mogoče ustrezno spopasti.

Viri in nadaljnje informacije:

www.vol.at/fur-eine-lebenswerte-zukunft-wir-brauchen-endlich-taten/7150789 (de), https://fridaysforfuture.at/gruppen/vorarlberg (de), www.umanotera.org/novice/hrana-je-vec-kot-zgolj-to-kar-jemo-sporocilo-za-javnost (sl), https://klimaspuren.ch/ (de, fr), www.vaterland.li/liechtenstein/politik/mich-stoert-dieser-pseudo-realismus;art169,433612 (de)