Različne teme

"Þlani Omrežja občin "Povezanost v Alpah" smo prepričani, da je s pravično delitvijo nalog in bremen med mestom in podeželjem mogoče spodbuditi ravnovesje, ki ne bo zahtevalo poražencev. Za prihodnost je odločujočega pomena, da se prenehajo glasni prepiri in tihe vojne med mestom in podeželjem in da se preseže zavist ali brezbrižnost in namesto tega začne s plodnim sodelovanjem.
Glede na vse to Omrežje občin poziva vlade pogodbenic Alpske konvencije ter člane vladnih regionalnih organov oblasti na območju Alpske konvencije, da zagotovijo okvirne pogoje, ki bodo mestnim in podeželskim območjem omogočali enakovredne življenjske razmere."

Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance).
CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.

Namesto pravno zavezujočega protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prebivalstva in kulture so okoljski ministri alpskih držav sklenili, da bodo na to temo pripravili zgolj deklaracijo. Alpska konferenca je zagovornike pravno zavezujočega protokola podprla v tem oziru, da upoštevanje deklaracije preverja Odbor za preverjanje Alpske konvencije. Pogodbenice morajo tako vendarle poročati, kaj so konkretno storile na tem področju.

Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.

At a conference on the Role of Local Governments and Administrations in Sustainable Development held in 2005, representatives of the mountain regions of Central Asia, the Caucasus, the Carpathians, the Alps, the Altai and Mongolia adopted a resolution with recommendations aimed at managers involved in the development of mountain areas. In it they called for an exchange of positive experience between different mountain regions, education in sustainable development as a condition for active participation, and also for research and the transfer of technology and methodology. The resolution also contains concrete recommendations on decentralisation and reliable dialogue structures as a basis for sustainable development, sustainable economic development, and the role of local governance in the management of natural resources. It also underscores the importance of information and the role of women in sustainable development. Finally it sets out conditions for the effectiveness of alliances and conventions.

Turizem/ šport/ prosti čas

Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura.

Tourism needs an intact natural environment, a vibrant cultural life, and a fair partnership between visitors and visited. As an economic sector, tourism is directly dependent on sustainability. The Declaration calls upon the tourism industry, the tourism regions, governments and individual tourists to curb the consumption of natural resources and reduce the burden of traffic caused by tourism traffic. It also calls on tourism to contribute towards eliminating poverty and to implement a sustainable destination and transport policy for the environment.

CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.

Promet

Evropska komisija je javnosti predstavila t.i. kampanjo ozkih grl (campaign against bottleneck), katere cilj je opredeliti in odpraviti ovire za nemoten potek verige tovornega prometa v Evropi. Vsi, ki so pri tem udeleženi oziroma za to zainteresirani, so sedaj pozvani, da obveščajo o administrativnih, operacionalnih in zakonodajnih "ozkih grlih" v logistiki tovornega prometa ter predlagajo ustrezne rešitve. Tako bo mogoče zagotovili optimalno rabo obstoječih razpoložljivosti, znižati stroške in izboljšati varstvo okolja. Kampanja je del Akcijskega načrta za področje logistike, po drugi strani pa naj bi tako v javnosti vzbudili vtis, da se z izboljšanjem prometnega toka omogoči nadaljnjo prometno rast in upravljanje z njo.
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ima sedaj možnost, da pri tem sodeluje in predloži analize o 15 ozkih grlih ter predloge za sprejem protiukrepov. Tako zahteva npr. gradbene in tehnične izboljšave v železniškem omrežju, decentralne tovorne terminale za preusmeritev prevozov na železnico, ukrepe za ureditev prometa, katerih cilj je upoštevanje mejnih vrednosti za škodljive snovi in hrup, ter rabo potencialov za prihranek CO2.

Cilj Alpske konvencije je "zmanjšati obremenitve in nevarnosti v prometu cez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna cloveku, živalim, rastlinam in njihovim življenjskim prostorom". CIPRA zato od vseh pogodbenic pricakuje, da bodo prometni protokol ratificirale v najkrajšem casu in ga takoj tudi zacele izvajati v praksi. Prav tako zahteva, da se vzdolž prometnic višjega razreda na obmocju Alp in tranzitnih poti skozi Alpe uvedejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje obremenitev prebivalcev s hrupom in škodljivimi snovmi. Poleg tega je treba zagotoviti prednostni položaj železnice in ga dosledno uveljavljati ter uvesti instrumente za uresnicevanje realnih stroškov v cestnem prometu. Pogodbenice so v resoluciji pozvane, da navedene ukrepe sprejmejo skupaj in skladno s smernicami za enotno in usklajeno ravnanje, ki jih predvideva prometni protokol. Pogodbenice morajo redno in skupaj spremljati in nadzorovati ucinkovitost in uspešnost sprejetih ukrepov.

Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa.
.

"Omrežje obcin poziva alpske države in Evropsko unijo, naj 31. oktobra 2000 podpišejo Protokol promet Alpske konvencije ter ga cim hitreje ratificirajo in uresnicijo. Omrežje prav tako poziva Evropsko unijo, da glede prometa na Brennerskem prelazu upošteva dogovor o ekoloških tockah z Avstrijo."

The Declaration was adopted by the governments of the member states of the UN Economic Commission for Europe. The states pledge to take steps aimed at reducing the negative impact of transport and traffic on the environment and on health. Energy-efficient and ecological vehicles and fuels as well as efficient and sustainable transport systems are to be encouraged and sensitive regions protected. The UNECE members are also planning to encourage the safe transport of hazardous substances and adopt measures aimed at protecting water resources from pollution. Annexed to the Declaration is a programme with a description of potential measures and solutions in the area of transport and the environment.


http://www.unece.org/doc/ece/rcte/ece.rcte.conf..2.final.e.pdf

Prebivalstvo / kultura

"Þlani Omrežja občin "Povezanost v Alpah" smo prepričani, da je s pravično delitvijo nalog in bremen med mestom in podeželjem mogoče spodbuditi ravnovesje, ki ne bo zahtevalo poražencev. Za prihodnost je odločujočega pomena, da se prenehajo glasni prepiri in tihe vojne med mestom in podeželjem in da se preseže zavist ali brezbrižnost in namesto tega začne s plodnim sodelovanjem.
Glede na vse to Omrežje občin poziva vlade pogodbenic Alpske konvencije ter člane vladnih regionalnih organov oblasti na območju Alpske konvencije, da zagotovijo okvirne pogoje, ki bodo mestnim in podeželskim območjem omogočali enakovredne življenjske razmere."

Namesto pravno zavezujočega protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prebivalstva in kulture so okoljski ministri alpskih držav sklenili, da bodo na to temo pripravili zgolj deklaracijo. Alpska konferenca je zagovornike pravno zavezujočega protokola podprla v tem oziru, da upoštevanje deklaracije preverja Odbor za preverjanje Alpske konvencije. Pogodbenice morajo tako vendarle poročati, kaj so konkretno storile na tem področju.

Die CIPRA International gibt ihrer Enttäuschung darüber Ausdruck, dass nur die Erarbeitung einer Deklaration statt eines rechtsverbindlichen Protokolls zum Thema Bevölkerung und Kultur beschlossen wurde. Ein solches würde auch die Chance bieten, die Bevölkerung stärker in die Umsetzung der Alpenkonvention einzubeziehen. Stärker in die Umsetzung einbezogen werden müssen auch die Kommunen und Regionen. Die CIPRA International fordert die Bereitstellung finanzieller Mittel, um die Alpenkonvention mit Leben zu füllen. Im Bereich Verkehr sieht die CIPRA im Gegensatz zu den Ministern keine positive Entwicklung der Politiken in den Alpenländern und befürchtet, dass durch die Fixierung auf grosse Infrastrukturprojekte von sofort möglichen und nötigen Massnahmen abgelenkt wird.

"Županje in župani 161 obcin iz sedmih držav na obmocju Alp, združenih v Omrežju obcin Povezanost v Alpah, pozivamo ministrice in ministre za okolje alpskih držav in Evropske unije, da pospešijo dejavnosti za pripravo protokola o izvajanju Alpske konvencije na podrocju prebivalstva in kulture ter ga podpišejo na 8. alpski konferenci, ki bo 16. novembra 2004 v Garmisch-Partenkirchnu."

CIPRA International je izrazila zahtevo, da se v skladu z obveznostjo, kit jo nalaga Alpska konvencija, pripravi protokol o prebivalstvu in kulturi. Brez tega protokola bo tretji steber trajnostnega razvoja ostal nepopoln, to pa bo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki nosi skupno odgovornost za naravni in kulturni prostor. Cilj protokola o prebivalstvu in kulturi je vzpostaviti ustrezne povezave na medkulturni ravni na obmocju Alp in zunaj njih ter v skupnem okviru spodbujati raznovrstnost. Zahteve protokola morajo obsegati socialnoekonomske in socialnokulturne vidike.

Razvoj prostora, urejanje prostora

V mestih in aglomeracijah .ivita danes dve tretjini alpskega prebivalstva. Alpska mesta so najpomembnej.a gonilna sila gospodarskega ter dru.benega in kulturnega razvoja na obmoèju Alp. A èetudi bodo za prihodnji razvoj Alp imela pomembno vlogo prav alpska mesta, se v razpravi o Alpah, .e zlasti v okviru Alpske konvencije, njihove naloge in odgovornost za Alpe premalo upo.tevajo. CIPRA zato poziva alpske dr.ave, zvezne de.ele, regije in kantone kot tudi druge dr.avne in nedr.avne in.titucije, da trajnostnemu razvoju alpskih mest v svojih politikah, strategijah in ukrepih priznajo pomembnej.e mesto.

Podnebje/ zrak

CIPRA je leta 2006 alpske države pozvala k sprejetju Akcijskega nacrta za podnebje. Okoljski ministri pogodbenic Alpske konvencije so poziv sprejeli. IX. alpska konferenca je 9. novembra 2006 v Alpbachu Stalni odbor pooblastila, da "do X. alpske konference na ustrezen nacin pripravi akcijski nacrt za izvajanje deklaracije o podnebnih spremembah s posebnimi priporocili za delovanje na obmocju Alp in oblikuje dolgorocne pobude vkljucno s casovnim nacrtom".
V prizadevanju, da bi akcijski nacrt napolnila s konkretno vsebino, CIPRA sedaj predstavlja svoj dokument zahtev na podrocju varstva podnebja.
Socasno vabi clanske in partnerske organizacije, omrežja in institucije, da skrajšano verzijo dokumenta podpišejo kot Pakt o podnebju ter s tem ustvarijo pritisk na alpske države, da bodo sprejele konkretni Akcijski nacrt za podnebje.

Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.

Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov.
CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Vode

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) od alpskih držav že vrsto let zahteva pripravo ustreznega protokola o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda. Ob mednarodnem letu celinskih voda, kot je letošnje leto razglasila OZN, je CIPRA danes v Innsbrucku v vseh štirih jezikih Alpske konvencije predstavila predlog besedila za omenjeni protokol, ki ga je pripravila sama.

CIPRA International je pripravila predlog besedila za protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda. Cilji protokola so varstvo in ohranjanje ter trajnostna raba vodnih virov, vodnih sistemov in vodnih ekosistemov na obmocju uporabe Alpske konvencije.
S predlogom se CIPRA sklicuje na splošni javni interes glede ohranjanja vodnih virov in ekološke funkcionalnosti vodotokov in na dejstvo, da je voda podedovana dobrina, ki jo je treba varovati. CIPRA je prepricana, da je ekološko naravnan vodni režim velikega pomena za trajnostno varstvo pred visokimi vodami.

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek.
Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10.
Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani.
Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp.
Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE.
Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Okolje / narava / krajina

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je 26. februarja na seji predsedstva sprejela Resolucijo o zašciti volka.
Povod za to je bil nezakonit odstrel, ki danes v Zahodnih Alpah velja za najpomembnejši dejavnik omejevanja teritorialnega širjenja volka. Poleg tega sta Francija in Švica predvideli možnost zakonitega ubijanja te živalske vrste. CIPRA International zahteva opustitev odstrela volkov, dokler na obmocju uporabe Alpske konvencije ne bo dosežena trajna in stabilna prisotnost volka. A tudi po tem, ko bo ta cilj dosežen, sme biti odstrel volkov le zadnje možno sredstvo za omilitev nastale škode. Istocasno zahteva CIPRA International tudi vec sredstev tako za izvajanje monitoringa populacije volka na alpskem obmocju kot za izboljšanje raziskovanja tehnologij in strategij zmanjševanja škode, ne da bi se v ta namen izvajal odstrel. Pogodbenice Alpske konvencije so pozvane, da v okviru svojih programov za spodbujanje razvoja podeželja nemudoma izdelajo ustrezne instrumente in ukrepe, ki bodo omogocali prilagoditev pašništva novim razmeram, nastalim zaradi prisotnosti velikih zveri.

Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov.
Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev.

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek.
Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10.
Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani.
Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp.
Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE.
Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.