Navigacija
 

Stališča

Tukaj so objavljeni različni dokumenti (stališča, načela, resolucije in deklaracije), ki so jih sprejele CIPRA ter druge organizacije in institucije.

Vsebinska področja
Prebivalstvo / kultura
Razvoj prostora, urejanje prostora
Podnebje/ zrak
Vode
Okolje / narava / krajina
Kmetijstvo
Gozd
Turizem/ šport/ prosti čas
Promet
Energija
Različne teme

Prebivalstvo / kultura

Resolucija o uravnoteženem razvoju mestnih in podeželskih območij v Alpah

"Þlani Omrežja občin "Povezanost v Alpah" smo prepričani, da je s pravično delitvijo nalog in bremen med mestom in podeželjem mogoče spodbuditi ravnovesje, ki ne bo zahtevalo poražencev. Za prihodnost je odločujočega pomena, da se prenehajo glasni prepiri in tihe vojne med mestom in podeželjem in da se preseže zavist ali brezbrižnost in namesto tega začne s plodnim sodelovanjem.
Glede na vse to Omrežje občin poziva vlade pogodbenic Alpske konvencije ter člane vladnih regionalnih organov oblasti na območju Alpske konvencije, da zagotovijo okvirne pogoje, ki bodo mestnim in podeželskim območjem omogočali enakovredne življenjske razmere."

Več o tem »
Deklaracija Prebivalstvo in kultura

Namesto pravno zavezujočega protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prebivalstva in kulture so okoljski ministri alpskih držav sklenili, da bodo na to temo pripravili zgolj deklaracijo. Alpska konferenca je zagovornike pravno zavezujočega protokola podprla v tem oziru, da upoštevanje deklaracije preverja Odbor za preverjanje Alpske konvencije. Pogodbenice morajo tako vendarle poročati, kaj so konkretno storile na tem področju.

Več o tem »
Pressemitteilung zur Konferenz der Umweltminister des Alpenraums in Garmisch-Partenkirchen/D

Die CIPRA International gibt ihrer Enttäuschung darüber Ausdruck, dass nur die Erarbeitung einer Deklaration statt eines rechtsverbindlichen Protokolls zum Thema Bevölkerung und Kultur beschlossen wurde. Ein solches würde auch die Chance bieten, die Bevölkerung stärker in die Umsetzung der Alpenkonvention einzubeziehen. Stärker in die Umsetzung einbezogen werden müssen auch die Kommunen und Regionen. Die CIPRA International fordert die Bereitstellung finanzieller Mittel, um die Alpenkonvention mit Leben zu füllen. Im Bereich Verkehr sieht die CIPRA im Gegensatz zu den Ministern keine positive Entwicklung der Politiken in den Alpenländern und befürchtet, dass durch die Fixierung auf grosse Infrastrukturprojekte von sofort möglichen und nötigen Massnahmen abgelenkt wird.

Več o tem »
Resolucija o prebivalstvu in kulturi

"Županje in župani 161 obcin iz sedmih držav na obmocju Alp, združenih v Omrežju obcin Povezanost v Alpah, pozivamo ministrice in ministre za okolje alpskih držav in Evropske unije, da pospešijo dejavnosti za pripravo protokola o izvajanju Alpske konvencije na podrocju prebivalstva in kulture ter ga podpišejo na 8. alpski konferenci, ki bo 16. novembra 2004 v Garmisch-Partenkirchnu."

Več o tem »
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi

CIPRA International je izrazila zahtevo, da se v skladu z obveznostjo, kit jo nalaga Alpska konvencija, pripravi protokol o prebivalstvu in kulturi. Brez tega protokola bo tretji steber trajnostnega razvoja ostal nepopoln, to pa bo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki nosi skupno odgovornost za naravni in kulturni prostor. Cilj protokola o prebivalstvu in kulturi je vzpostaviti ustrezne povezave na medkulturni ravni na obmocju Alp in zunaj njih ter v skupnem okviru spodbujati raznovrstnost. Zahteve protokola morajo obsegati socialnoekonomske in socialnokulturne vidike.

Več o tem »

Razvoj prostora, urejanje prostora

Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010

Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.

Več o tem »
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja

Alpe so drugaène. Za alpski lok so znaèilne posebnosti, ki jih je pri prostorskem razvoju in varstvu podnebja potrebno upoštevati.

Več o tem »
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove

Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.

Več o tem »
Resolucija CIPRA: Odgovornost alpskih mest za prihodnost Alp

V mestih in aglomeracijah .ivita danes dve tretjini alpskega prebivalstva. Alpska mesta so najpomembnej.a gonilna sila gospodarskega ter dru.benega in kulturnega razvoja na obmoèju Alp. A èetudi bodo za prihodnji razvoj Alp imela pomembno vlogo prav alpska mesta, se v razpravi o Alpah, .e zlasti v okviru Alpske konvencije, njihove naloge in odgovornost za Alpe premalo upo.tevajo. CIPRA zato poziva alpske dr.ave, zvezne de.ele, regije in kantone kot tudi druge dr.avne in nedr.avne in.titucije, da trajnostnemu razvoju alpskih mest v svojih politikah, strategijah in ukrepih priznajo pomembnej.e mesto.

Več o tem »

Podnebje/ zrak

Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps: Zahteve CIPRE za področje gozdarstva

Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.

Več o tem »
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode

Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov.
V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.

Več o tem »
cc.alps: zahteve CIPRE za področje kmetijstva

Kmetijski sektor so podnebne spremembe neposredno prizadele, obenem pa tudi sam prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TPG) in povečuje njihovo vsebnost v ozračju. Trajnostna strategija odzivanja na podnebne spremembe v kmetijstvu vključuje predvidevanje, načrtovanje in dolgoročen pogled od kmetije do mednarodne ravni. Pomembna področja delovanja so trajnostno upravljanje zemljišč in tal, trajnostno upravljanje voda, ravnanje z gnojili in ogljikom v tleh ter organsko kmetijstvo kot splošna strategija.
Na področju kmetijstva, ki je visoko subvencionirana gospodarska panoga, je ustrezen vzvod tudi usmerjanje politike spodbujanja: finančnih spodbud je lahko deležno le trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo!

Več o tem »
Bolzanska resolucija

"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."

Več o tem »
Akcijski načrt za podnebje v Alpah

Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na
skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih
spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem
okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva
obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta
splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na
področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki
bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in
ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Več o tem »

Vode

Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode

Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov.
V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.

Več o tem »
CIPRA zahteva protokol o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) od alpskih držav že vrsto let zahteva pripravo ustreznega protokola o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda. Ob mednarodnem letu celinskih voda, kot je letošnje leto razglasila OZN, je CIPRA danes v Innsbrucku v vseh štirih jezikih Alpske konvencije predstavila predlog besedila za omenjeni protokol, ki ga je pripravila sama.

Več o tem »
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda: predlog CIPRE International

CIPRA International je pripravila predlog besedila za protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda. Cilji protokola so varstvo in ohranjanje ter trajnostna raba vodnih virov, vodnih sistemov in vodnih ekosistemov na obmocju uporabe Alpske konvencije.
S predlogom se CIPRA sklicuje na splošni javni interes glede ohranjanja vodnih virov in ekološke funkcionalnosti vodotokov in na dejstvo, da je voda podedovana dobrina, ki jo je treba varovati. CIPRA je prepricana, da je ekološko naravnan vodni režim velikega pomena za trajnostno varstvo pred visokimi vodami.

Več o tem »
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek.
Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10.
Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani.
Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp.
Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE.
Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Več o tem »

Okolje / narava / krajina

Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010

Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.

Več o tem »
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave

Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.

Več o tem »
Resolucija CIPRE International o zašciti volka

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je 26. februarja na seji predsedstva sprejela Resolucijo o zašciti volka.
Povod za to je bil nezakonit odstrel, ki danes v Zahodnih Alpah velja za najpomembnejši dejavnik omejevanja teritorialnega širjenja volka. Poleg tega sta Francija in Švica predvideli možnost zakonitega ubijanja te živalske vrste. CIPRA International zahteva opustitev odstrela volkov, dokler na obmocju uporabe Alpske konvencije ne bo dosežena trajna in stabilna prisotnost volka. A tudi po tem, ko bo ta cilj dosežen, sme biti odstrel volkov le zadnje možno sredstvo za omilitev nastale škode. Istocasno zahteva CIPRA International tudi vec sredstev tako za izvajanje monitoringa populacije volka na alpskem obmocju kot za izboljšanje raziskovanja tehnologij in strategij zmanjševanja škode, ne da bi se v ta namen izvajal odstrel. Pogodbenice Alpske konvencije so pozvane, da v okviru svojih programov za spodbujanje razvoja podeželja nemudoma izdelajo ustrezne instrumente in ukrepe, ki bodo omogocali prilagoditev pašništva novim razmeram, nastalim zaradi prisotnosti velikih zveri.

Več o tem »
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002

Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov.
Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev.

Več o tem »
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek.
Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10.
Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani.
Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp.
Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE.
Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Več o tem »

Kmetijstvo

cc.alps: zahteve CIPRE za področje kmetijstva

Kmetijski sektor so podnebne spremembe neposredno prizadele, obenem pa tudi sam prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TPG) in povečuje njihovo vsebnost v ozračju. Trajnostna strategija odzivanja na podnebne spremembe v kmetijstvu vključuje predvidevanje, načrtovanje in dolgoročen pogled od kmetije do mednarodne ravni. Pomembna področja delovanja so trajnostno upravljanje zemljišč in tal, trajnostno upravljanje voda, ravnanje z gnojili in ogljikom v tleh ter organsko kmetijstvo kot splošna strategija.
Na področju kmetijstva, ki je visoko subvencionirana gospodarska panoga, je ustrezen vzvod tudi usmerjanje politike spodbujanja: finančnih spodbud je lahko deležno le trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo!

Več o tem »

Gozd

Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps: Zahteve CIPRE za področje gozdarstva

Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.

Več o tem »

Turizem/ šport/ prosti čas

Resolucija CIPRE ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju l. 2005 v dolini Valtellina/Veltlin

Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura.

Več o tem »
Friends-of-Nature Wildhaus Declaration: tourism and sustainability in the 21st century


Tourism needs an intact natural environment, a vibrant cultural life, and a fair partnership between visitors and visited. As an economic sector, tourism is directly dependent on sustainability. The Declaration calls upon the tourism industry, the tourism regions, governments and individual tourists to curb the consumption of natural resources and reduce the burden of traffic caused by tourism traffic. It also calls on tourism to contribute towards eliminating poverty and to implement a sustainable destination and transport policy for the environment.

Več o tem »
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp

CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.

Več o tem »

Promet

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa

Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.

Več o tem »
EU sprožila kampanjo ozkih grl - CIPRA izdelala 15 analiz ozkih grl

Evropska komisija je javnosti predstavila t.i. kampanjo ozkih grl (campaign against bottleneck), katere cilj je opredeliti in odpraviti ovire za nemoten potek verige tovornega prometa v Evropi. Vsi, ki so pri tem udeleženi oziroma za to zainteresirani, so sedaj pozvani, da obveščajo o administrativnih, operacionalnih in zakonodajnih "ozkih grlih" v logistiki tovornega prometa ter predlagajo ustrezne rešitve. Tako bo mogoče zagotovili optimalno rabo obstoječih razpoložljivosti, znižati stroške in izboljšati varstvo okolja. Kampanja je del Akcijskega načrta za področje logistike, po drugi strani pa naj bi tako v javnosti vzbudili vtis, da se z izboljšanjem prometnega toka omogoči nadaljnjo prometno rast in upravljanje z njo.
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ima sedaj možnost, da pri tem sodeluje in predloži analize o 15 ozkih grlih ter predloge za sprejem protiukrepov. Tako zahteva npr. gradbene in tehnične izboljšave v železniškem omrežju, decentralne tovorne terminale za preusmeritev prevozov na železnico, ukrepe za ureditev prometa, katerih cilj je upoštevanje mejnih vrednosti za škodljive snovi in hrup, ter rabo potencialov za prihranek CO2.

Več o tem »
Resolucija o uresnicevanju protokola o prometu

Cilj Alpske konvencije je "zmanjšati obremenitve in nevarnosti v prometu cez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna cloveku, živalim, rastlinam in njihovim življenjskim prostorom". CIPRA zato od vseh pogodbenic pricakuje, da bodo prometni protokol ratificirale v najkrajšem casu in ga takoj tudi zacele izvajati v praksi. Prav tako zahteva, da se vzdolž prometnic višjega razreda na obmocju Alp in tranzitnih poti skozi Alpe uvedejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje obremenitev prebivalcev s hrupom in škodljivimi snovmi. Poleg tega je treba zagotoviti prednostni položaj železnice in ga dosledno uveljavljati ter uvesti instrumente za uresnicevanje realnih stroškov v cestnem prometu. Pogodbenice so v resoluciji pozvane, da navedene ukrepe sprejmejo skupaj in skladno s smernicami za enotno in usklajeno ravnanje, ki jih predvideva prometni protokol. Pogodbenice morajo redno in skupaj spremljati in nadzorovati ucinkovitost in uspešnost sprejetih ukrepov.

Več o tem »
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje

Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa.
.

Več o tem »
Resolucija promet

"Omrežje obcin poziva alpske države in Evropsko unijo, naj 31. oktobra 2000 podpišejo Protokol promet Alpske konvencije ter ga cim hitreje ratificirajo in uresnicijo. Omrežje prav tako poziva Evropsko unijo, da glede prometa na Brennerskem prelazu upošteva dogovor o ekoloških tockah z Avstrijo."

Več o tem »

Energija

Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE

Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Več o tem »
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe

Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.

Več o tem »
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije

Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.

Več o tem »
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije

Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo.
Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.

Več o tem »

Različne teme

Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010

Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.

Več o tem »
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike

Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.

Več o tem »
Konvencija županov med èlani Omrežja obèin "Povezanost v Alpah"
Več o tem »
Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL

Vedno bolj je jasno, da preprost recept, po katerem naj bi blaginjo in kakovost življenja dosegli z gospodarsko rastjo, ne deluje vec. Najocitnejši primeri za to so podnebna in okoljska problematika ter naftni vrh (peak oil). Poleg tega sedanja financna in gospodarska kriza zahtevata nov nacin razmišljanja in delovanja ter socasno odpirata priložnosti za ukrepanje, ki jih moramo izkoristiti. Ponavljanje dosedanjih vzorcev nima prihodnosti ne z ekonomske ne z ekološke perspektive.

Več o tem »
Akcijski načrt za podnebje v Alpah

Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na
skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih
spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem
okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva
obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta
splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na
področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki
bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in
ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Več o tem »

Powered by Plone CMS, the Open Source Content Management System

To spletišče ustreza naslednjim standardom: