Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Stališča

Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev

Pogled z Vitranca proti Julijskim Alpam ©arhiv CIPRA

Tradicionalno smučarsko središče Kranjska Gora je pred pomembno odločitvijo: postaviti krožno-kabinsko žičnico na Vitranc s pripadajočimi objekti, ki bo občutno obremenila vplivno območje Triglavskega narodnega parka ali pa načrtovati daljnosežni turistični razvoj, upoštevajoč nosilne zmogljivosti okolja in podpisane mednarodne dokumente o trajnostnem razvoju v Alpah.

Razvoju Kranjske Gore je botroval turizem, močno oprt na vrednoto ohranjene narave – del občine spada v Triglavski narodni park, celotna občina v območje Alpske konvencije. Tradicionalna panoga je bila predvsem smučarski turizem, danes pa smo priča obratu: v večini alpskih turističnih občin postaja poletna turistična sezona pomembnejša od zimske, občutnejše vlaganje v smučarski turizem pa preživelo. Upravljalci zavarovanih območij, Triglavski narodni park (TNP) in parkovne občine se v poletnem času srečujejo s prekomernim in neusmerjenim obiskom, ki presega nosilno zmogljivost območja ter povzroča znatno škodo okolju ter naravni in kulturni dediščini. Občina Kranjska Gora se želi na povečan turistični obisk v poletni sezoni odzvati z razširitvijo turistične ponudbe: gradnjo krožno-kabinske žičnice na Vitranc, morda celo oživitev smučišča z vrha gore. Na Vitrancu (1638 m) je žičnica namreč že obstajala (zgrajena leta 1958), a zaradi dotrajanosti ne obratuje več. 

V luči trajnostnega turizma je preusmerjanje iz zimske v poletno turistično destinacijo sicer smotrno, saj nizko ležeča smučarska središča (kakršno je Kranjska Gora) zaradi podnebnih sprememb in drugačnega snežnega režima višje ležečim in razvitejšim smučarskim centrom v neposredni bližini ne bodo mogla konkurirati niti z zasneževanjem ne širjenjem smučarskih prog na višje nadmorske višine.Sedaj načrtovana krožno-kabinska žičnica, ki naj bi povezovala Kranjsko Goro z vrhom Vitranca, pa vseeno postavlja vrsto naravovarstvenih in razvojnih vprašanj: načrtovani poseg bi zarezal v vplivno območje  Triglavskega narodnega parka, s tem tudi v habitat zaščitene in ogrožene vrste alpskega sredogorja, divjega petelina (Tetrao urogallus) ter še dodatno obremenil v poletnih mesecih že krepko prekoračene nosilne zmogljivosti območja.

Vitranški greben meji na zavarovano območje narodnega parka. Že sama gradnja kabinske žičnice je izjemen poseg v naravno okolje, povsem novo situacijo pa predstavlja njeno obratovanje, saj je ocenjena kapaciteta žičnice 1000 obiskovalcev na uro[1]; poletnim pohodnikom, izletnikom in drugim turističnim obiskovalcem bi bil namenjen tudi gostinski obrat. Vitranc predstavlja tudi habitat zaščitenega divjega petelina. Ta je zelo občutljiv na različne oblike nemira (sečnja, gradnja, vožnja z motornimi vozili, nabiralništvo, pohodništvo, kolesarjenje, smučanje). Vrsta je v Sloveniji zavarovana že 30 let, a ji kljub temu grozi izumrtje. Če ob predvidenih posegih občina ne bo sprejela in tudi dosledno izvajala omilitvenih in omejitvenih ukrepov, je habitat divjega petelina po mnenju strokovnjakov ogrožen do te mere, da bo vrsta na Vitrancu izginila.

CIPRA Slovenija gradnji nove kabinske žičnice načeloma ne nasprotuje, seveda ob izpolnjenem pogoju, da se upravljavec v sodelovanju z občino ter JZ Triglavski narodni park, Zavodov za varstvo narave RS, Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in drugimi deležniki dogovori o izvedbi in doslednemu izvajanju omilitvenih in omejitvenih ukrepov ter nadzoru njihovega izvajanja tako v času gradnje kot obratovanja žičnice. Nasprotujemo pa izgradnji smučišča. Tak poseg v ranljivo (in z zakonom zaščiteno) gorsko naravo je po mnenju CIPRE Slovenija prevelik in nedopusten, saj novo smučišče Kranjski Gori ne prinaša pomembne dodane vrednosti v turistični ponudbi: vršni del Vitranca je namreč zelo strm, zaradi tehnične zahtevnosti je že terjal smrtne žrtve. Priprava položnejše poti bi bila bistveno večji in povsem neutemeljen poseg v pobočje s preveliko degradacijo okolja. Investicija z več vidikov ni skladna s protokoli Alpske konvencije, ki ji je zavezana tudi Slovenija.

Spregledali smo, da ima za razliko od mnogih ostalih turističnih središč Kranjska Gora izjemnega, a neizkoriščenega aduta: ohranjeno naravno okolje z zelo redkimi živalskimi vrstami, ki jih s premišljenimi odločitvami lahko ne le obdrži, pač pa lahko to prednost uporabi za hrbtenico novemu tipu razvoja in turizma. Ravno ohranitev ogroženih vrst je jasen pokazatelj zmožnosti daljnosežnega, smotrnega in trajnostnega pogleda v prihodnost, ki bi morala biti sestavni del načrtovanja ponudbe turističnih destinacij.

S takim pristopom bi največ pridobila sama občina: pokazala bi pot razvoja vsem nizko ležečim smučiščem v času podnebnih sprememb, pomagala obvarovati kapital ohranjene narave tudi za prihodnje generacije in pravočasno začela vlagati v nišo, kjer je zares lahko konkurenčna tudi v mednarodnem merilu.

Več v priponki.



[1] Sklep o presoji vplivov na okolje in pridobitvi okoljevarstvenega soglasja, 2018. ARSO. URL:  https://www.arso.gov.si/novice/datoteke/039989-t7785974.pdf (citirano, 2. 12. 2019)

Stališče CIPRE Slovenija do načrtovane krožno-kabinske žičnice na Vitranc

shranjeno pod: , ,

Druge informacije