• Ali veste, da določene živalske in rastlinske vrste za svoje preživetje in obstoj nujno potrebujejo večje gozdne rezervate in gozd, v katerem se ne gospodari? 
• Ali veste, da je biotska raznovrstnost najbolj pestra in ohranjena v starih, prvobitnih gozdovih, ki so zavarovani kot gozdni rezervati?
• Ali veste, da v Sloveniji kar 58 % površine prekriva gozd, gozdni rezervati pa predstavljajo zgolj 0,8 % gozdnih površin?

Populacije številnih gozdnih živalskih vrst, predvsem ptic, so zaradi vse bolj intenzivnega gospodarjenja z gozdom že močno zdesetkane. Če ne bomo takoj ukrepali, jih v prihodnjih letih lahko izgubimo, saj jim zmanjkuje življenjskega prostora. Gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območij, ki bi bila namenjena izključno učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti, nam kritično primanjkuje. 

Image caption:

Izgubljamo stare, še nedotaknjene gozdove

V Sloveniji se ponašamo z visokim deležem gozda, ki nam ga zavidajo tudi v tujini. Žal pa je ohranjenega manj kot 1 % starega, naravnega gozda, najdemo ga le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta pa je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko brez takojšnjega ukrepanja v naslednjih letih izgubimo.
V zadnjem obdobju vedno bolj intenzivno gospodarimo z gozdom. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije smo od leta 2004 v povprečju vsako leto odprli več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Z odpiranjem gozdov posledično izgubljamo tudi stare, naravne, še nedotaknjene gozdove. Na drugi strani Slovenija žal nima strategije za nadomeščanje teh izgub z zaščito območij, ki bi bila prepuščeni naravi. 

V Sloveniji potrebujemo več zaščitenih gozdnih območij

Takšni naravni gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jih imenujemo 'gozdni specialisti'. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranitev je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.

Naravi prepuščeni gozdovi se ponašajo z višjo stopnjo biotske raznovrstnosti

Večja biodiverziteta zagotavlja večjo odpornost ekosistemov na podnebne spremembe in druge stresorje. Bolj pestra in ohranjena narava je torej odpornejša. Ohranjena narava je tudi ključni človekov zaveznik pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Zato se je treba pri reševanju podnebne krize odpovedati tistim ukrepom, ki slabšajo stanje biodiverzitete, in prednostno uvajati rešitve, ki temeljijo na naravi in prispevajo k obnovi in ohranjanju biodiverzitete.

Kaj lahko storite?

1. Kot lastnik gozda se v predelih, kjer je aktivno gospodarjenje z gozdom oteženo, le-temu lahko odrečete. Izpad dohodka običajno tu ni velik, pridobitev za naravo in prihodnje generacije pa je ogromna.

2. V svojem gozdu lahko vzpostavite Ekocelico. 
Za dobo vsaj 20 let lahko gozd prepustite naravi in v njem ne gospodarite oz. ne izvajate sečnje. S tem puščate odmrlo biomaso v gozdu in dajete gozdnim specialistom življenjski prostor. 
Pri Ekocelici gre za pogodbeno razmerje med državo in lastnikom, subvencija pa prihaja iz Gozdnega sklada. Informacije o celotnem postopku in o tem, ali je vaš gozd primeren za vzpostavitev Ekocelice, lahko dobite na lokalni krajevni enoti Zavoda za gozdove ali pri svojem revirnem gozdarju. 
3. Širite besedo in pomagate ozaveščati o problematiki.
Kratke simpatične videe najdete na spletni strani TUKAJ, delite pa lahko tudi objave na družbenih omrežjih CIPRE Slovenija, Focusa in DOPPSa. 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Kontakt za več informacij:

• Tomaž Mihelič, DOPPS, [email protected], 031 438 545

*Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.