V sodelovanju z Mountain Wilderness in France Nature Environnement je CIPRA-Francija pred kratkim izdala dopolnjeno in posodobljeno razlicico dokumenta o trajnostni mobilnosti, ki je prvic izšel leta 2003 in ki prinaša pregled pobud in instrumentov na podrocju ekološke mobilnosti v Franciji. V dokumentu lahko javne in zasebne inštitucije odkrijejo številne spodbude in podatke o stikih, na podlagi katerih lahko sprožijo pobude za izboljšanje stanja na podrocju prometa motornih vozil, ki je na obmocju Alp poglavitni razlog za onesnaženo okolje.
CIPRA je v letih od 1996 do 2000 predloøila konkretne akcijske načrte, ki predstavljajo moøne primere izvajanja Alpske konvencije in pripadajočih izvedbenih protokolov. Da Alpska konvencija ne bo ostala le na papirju, je nujno, da se iz nje in protokolov razvijejo politike in programi na ravni drøav, regij in zveznih deøel, ki bodo sposobni pritegniti vire pri prizadevanju za uresničitev trajnostnega razvoja. CIPRA zato pogodbenice Alpske konvencije poziva, da začnejo udejanjati konkretne dejavnosti in pri tem med seboj tudi komunicirajo.
Po več kot desetletju delovanja Alpske konvencije je med alpskim prebivalstvom čutiti vedno večjo nestrpnost. V javnosti je vedno bolj slišati glas nasprotnikov Alpske konvencije, medtem ko se o priloønostih, ki jih ta ponuja prebivalstvu, govori zelo zadrøano.
Ministri za okolje alpkih dr.av so pred dvema letoma ugotovili, da je treba začeti izvajati Alpsko konvencijo .e pred ratifikacijo posameznih protokolov. Seveda pa se zaradi tega na dr.avni ravni ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na njeno uresničevanje.
Protokol o prebivalstvu in kulturi se neposredno obrača na prebivalce in obiskovalce Alp, človek je v središču pozornosti. Z Alpsko konvencijo so se alpske države in Evropska skupnost zavezale, da bodo v protokolu o prebivalstvu in kulturi sprejele konkretne ukrepe. Brez takega protokola ostaja namreč t.i. "trajnostni trikotnik" iz Ria nedokončan. Zanemarjanje enega od treh stebrov trajnosti pri tako obsežni konvenciji, kot je Alpska konvencija, ni ravno v skladu z idejo o trajnosti. In če gre pri tem za steber, kot je "prebivalstvo in kultura", je to za prebivalstvo alpskega prostora skrajno neugodno in neprimerno.
Kljub vsem pomanjkljivostim je Alpska konvencija doslej najkonkretnej¡Ç i in najnaprednej¡Çi projekt za trajnostni razvoj velike regije. Po desetih letih pogajanj so na 6. Alpski konferenci, ki je bila 30. in 31 oktobra v Luzernu, podpisali protokol o prometu. Izvajanje konvencije se sedaj lahko začne - pravzaprav se mora začeti.
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) od alpskih držav že vrsto let zahteva pripravo ustreznega protokola o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda. Ob mednarodnem letu celinskih voda, kot je letošnje leto razglasila OZN, je CIPRA danes v Innsbrucku v vseh štirih jezikih Alpske konvencije predstavila predlog besedila za omenjeni protokol, ki ga je pripravila sama.
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.