Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališča CIPRE: Srečanje italijansko-francoskega vrha: rdeča luč za preusmeritev prometa na železnico

Proga za visoke hitrosti: Preusmeritev tovornega in potniškega projekta ne sme čakati do zaključka megalomanskih projektov, kot je denimo proga Lyon-Torino. © atropo8 / flickr.com

Na srečanju italijanskega premiera Maria Montija s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom so bile na dnevnem redu številne pomembne teme. Med njimi ni bilo vprašanja hitre in učinkovite preusmeritve prometa s cest na železnico.
Pričakovanja glede srečanja Maria Montija s Françoisom Hollandom 3. decembra letos so bila precejšnja. Državnika naj bi odločno podprla gradnjo proge za visoke hitrosti med Lyonom in Torinom, a v sporočilu za medije, ki so ga pripravili v Elizejski palači, je bilo le na kratko zapisano, da sta državi za to železniško povezavo strateško zainteresirani in da bosta podpisali ustrezen dogovor. Sicer pa je bilo v italijanskih medijih posredovanje policije proti demonstrantom deležno več pozornosti kot izidi srečanja.
Dogovor se nanaša le na določen odsek nove železniške proge, in sicer na 57-kilometrski bazni predor med krajema Saint-Jean-de-Maurienne in Susa. Kako si bodo francoska in italijanska država ter Evropska unija razdelili stroške v višini približno 8,5 mrd. evrov, udeleženci vrha niso povedali. Projekt gradnje železniške proge se bo podražil za okoli 25 milijard evrov. Evropska unija naj bi prevzela 40 odstotkov stroškov, vendar pa morata Rim in Pariz o smiselnosti te zamisli Bruselj šele prepričati, saj v nasprotnem primeru v dolini Suse ne bo duhovnika, ki bi hotel blagosloviti gradbišče ...
CIPRA že več let zahteva, da - če resnično želimo preusmeriti promet na železnico - ne bi smeli čakati na dokončanje takih megalomanskih projektov, kot sta gradnja proge na relaciji Lyon-Torino ali gradnja baznega predora pod Brennerjem. Namesto tega moramo posodobiti obstoječo infrastrukturo in izboljšati ponudbo za izvajanje prevozov potnikov in blaga. Potrebujemo tudi učinkovite instrumente upravljanja, kot je denimo Alpska tranzitna borza, in okvirne politične pogoje, na podlagi katerih bo mogoče izračunati realne stroške prometa. Samo tako si bo železnica tudi dejansko priborila prednostni položaj pred cesto in le tako bo lahko obratovala ekonomsko optimalno.
Srečanje na vrhu med Italijo in Francijo k trajnostni prometni politiki v Alpah ni prispevalo ničesar, ravno nasprotno: italijanski premier Monti in francoski predsednik Hollande sta se celo dogovorila o skorajšnjem odprtju varnostnih cevi v čezmejnem cestnem predoru Fréjus za redni cestni promet. Zmogljivosti predora se bodo podvojile, železnica pa bo postala vse kaj drugega kot privlačen in zanimiv način prevoza.
Vir in več informacij: www.cipra.org/fr/presse (fr/it), www.elysee.fr/president/les-actualites (fr), http://torino.repubblica.it/cronaca/2012/12/03/news (it), http://torino.repubblica.it/cronaca/2012/12/01/news (it), www.nzz.ch/aktuell/international (de)
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.