Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Napačna prometna politika?

Tovorni vlak v Švici: samo infrastruktura ni dovolj - če jo želimo uporabljati, potrebujemo politične regulativne instrumente. © ponte1112/flickr.com

Dejstva, da je Italija vendarle ratificirala prometni protokol, se niso razveselili le kritiki velikih transalpskih infrastrukturnih projektov in okoljske organizacije. Dokumentov in projektov za alpski prostor je tudi sicer dovolj. To, kar zdaj resnično potrebujemo, je prava prometna politika.
Po dvanajst let trajajoči razpravi je italijanski parlament ratificiral tudi prometni protokol kot zadnjega od protokolov Alpske konvencije. Veliki cestni projekti, npr. gradnja Alemagne od Belluna v Avstrijo ali povezava od Cunea do Nice, so opuščeni. Z ratifikacijo protokola so bila nagrajena vsa prizadevanja številnih nasprotnikov gradnje proge za tovorni promet in TGV-proge na relaciji Lyon-Torino. Italija se je zavezala, da bo čim bolj učinkovito izkoriščala obstoječe prometne sisteme, to pa pomeni, da se bo morala lotiti posodobitve obstoječih prog.

Lyon-Torino in brennerski bazni predor - "irski pub brez piva"
Proti novim megaprojektom govorijo tudi številke. Obseg prevoženega blaga med Italijo in Francijo se od leta 2005 stalno zmanjšuje. Za montblanški in fréjuški predor je za letos predvideno, da ga bo prevozilo 70.000 tovornjakov manj. Francoski vladi je bila leta 2003 predložena študija, ki dokazuje, da proga na relaciji Lyon-Torino ni več pomembna za proces preusmeritve, ko bo končan bazni predor pod Gotthardom. Kljub temu nameravata François Hollande in Mario Monti 3. decembra sprejeti finančni načrt za Lyon-Turin. Nova različica se pri tem osredotoča na bazni predor, dovozne poti niso upoštevane. Podobno se dogaja z brennerskim baznim predorom (BBT): vprašanje trasiranja in financiranja južnih dovoznih cest je še vedno brez odgovora, bazni predor brez dovoznih cest pa je, če si sposodimo besede pristojnega koordinatorja EU Pata Coxa, kot irski pub brez piva.

Usklajena prometna politika za celotni alpski prostor
"V prometni politiki je trenutno na prvem mestu samo vprašanje, kje bodo vozili vlaki, ne pa vprašanje političnih instrumentov, kako dejansko uresničiti preusmeritev tovora s cest na železnico," pojasnjuje Manuel Herrmann iz Alpske pobude. Da je trajnostna prometna politika odvisna od okvirnih pogojev, kaže tudi primer Brennerja: zaradi ukinitve sektorske prepovedi vožnje konec 2011 na Tirolskem je spremljani kombinirani transport (RoLa) v prvi polovici leta 2012 utrpel 25-odstotni upad v primerjavi z letom pred tem.
Prometni protokol bi lahko sedaj postal podlaga za ambiciozno zastavljeno in usklajeno politiko med Italijo in drugimi alpskimi državami: "Da bi z boljšim zaračunavanjem realnih stroškov različnih nosilcev prometa vplivali na učinke usmerjanja prometa, se pogodbenice dogovorijo za udejanjenje načela povzročitelja," je zapisano v prometnem protokolu. Prav tako že obstajajo k ciljem usmerjeni koncepti, denimo alpska tranzitna borza ali povezave, kot so partnerji projekta iMonitraf. In ker je Švica tudi brez ratificiranega prometnega protokola vodilna pri uvajanju politike preusmeritve, lahko sedaj besedam sledijo tudi dejanja.

Viri in več informacij na: www.tt.com/Tirol/5633042-42 (de), www.kusstatscher.info/?p=1922 (de), www.ilfattoquotidiano.it/2012/11/06 (it), http://areeweb.polito.it/eventi/TAVSalute/Articoli (it), www.enviscope.com/News/Thematiques (fr), www.cipra.org/it/alpmedia/prese-di-posizione (it)
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.