Zadetki iskanja

Evropska komisija je odklonila prošnjo Avstrije za odobritev ukrepov, s katerimi bi država za tri leta prepovedala sproščanje gensko spremenjenih organizmov. Zvezno deželo Zgornjo Avstrijo naj bi razglasili za območje, kjer bi bilo prepovedano pridelovati gensko spremenjene rastline. Deželna vlada Zgornje Avstrije meni, da je splošna prepoved uporabe gensko spremenjenih semen upravičena, saj še ni popolnoma rešeno vprašanje sočasnega obstoja različnih oblik kmetijskega pridelovanja z uporabo genetsko spremenjenih orgamizov oziroma brez njih.

Evropske gozdove je prizadelo dolgotrajno sušno obdobje: rjavenje drevesnih krošenj in skokovit porast žarišč podlubnikov sta že opazna, prav tako je v letošnjem poletju začelo listje odpadati kar do osem tednov prej kot običajno. Iglaste sestoje prizadene pomanjkanje vode na splošno v večji meri kot listnate. Oslabljena drevesa niso več sposobna, da bi se škodljivcev ubranila z izločanjem smole. Zaradi aktivnosti podlubnikov začnejo zato odmirati, les pa izgubi svojo vrednost.

Raziskovalci so prvič na enem od vrhov v severnih Alpah v celoti raziskali favno metuljev. Na gori Kanisfluh, ki leži v regiji Bregenzerwald v Avstriji, so namreč odkrili nekaj več kot 930 vrst, ocenjujejo pa, da tam živi celo več kot 1000 vrst metuljev. Ker so našli številne ogrožene vrste in vrste, ki so zavarovane tudi v svetovnem merilu, ima to območje poseben pomen tudi z mednarodnega vidika. Dve od odkritih vrst doslej v Avstriji nista bili znani.

Avstrijsko Okoljsko krovno združenje je na tiskovni konferenci 1. julija javnost obvestilo, da Avstrija Evropski uniji ni predložila zadostno število območij, ki bi bila v okviru evropske mreže Natura 2000 namenjena varstvu netopirjev v alpski regiji. Kot so pojasnili predstavniki omenjene okoljevarstvene organizacije, avstrijske zvezne dežele tako kršijo usmeritve evropske direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.