Zadetki iskanja

Julija so na območju Trentina opazili beloglavega jastreba (Gyps fulvus). Strokovnjaki domnevajo, da se bo v južnem pogorju Trentina alpska kolonija te veličastne ptice naselila zaradi tamkajšnjega skalnatega terena, podnebja ter prisotnosti domačih živali in divjadi.

V švicarskih Alpah nekaj več kot stoletje po iztrebitvi brkatega sera to zimo spet gnezdita dva para.

Pesticidov ne najdemo le na kmetijskih zemljišč ih, ampak tudi na urbanih območ jih, zasebnih in javnih vrtovih ter zelenicah. Kot ugotavlja francoska študija Expope, so pesticide našli na rokah in v urinu mestnih otrok. Poleg tega 87 % raziskovanih mestnih družin uporablja vsaj eno vrsto pesticida na leto.

Kaj storiti, da se bo biotska raznovrstnost v Alpah ohranila? CIPRA odgovarja na to vprašanje v svojem kratkem filmu z naslovom "Za skalnega puščavarja in močerada. Kako alpske občine povezujemo življenjske prostore".

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Sredi novembra se bodo v Brig - Glisu sestali partnerji projekta recharge.green - med njimi tudi CIPRA - in iskali odgovore na vprašanje, kako naj Alpe postanejo pomemben vir za obnovljive vire energije, sočasno pa ohranijo visoko raven kakovosti življenja in biotsko raznovrstnost. V nadaljevanju razmišljanje o tem, kaj storiti, da energijski preobrat ne bo prevladal nad varstvom narave.

V zadnjem času pripisujejo v Lombardiji/I potrebam živali in rastlin po mobilnosti ravno tako velik pomen kot potrebam ljudi. Deželno ekološko omrežje je bilo medtem uradno sprejeto, s tem pa je postalo tudi pravno zavezujoče. Pri vseh načrtih, ki se bodo v prihodnje izvajali na območju dežele, je treba upoštevati območja, ki so še posebno pomembna za selitve živalskih in rastlinskih vrst, te pa so navedene na kartah v obliki koridorjev, barier in ekološko pomembnih območij. Predvideno je tudi večletno spremljanje stanja v okolju.