Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

Trajnostne Alpe potrebujejo tako ovce kot volkove

Bogastvo biotske raznovrstnosti alpskega prostora – v domačo favno sodi tudi volk (c) Rudolpho Duba, pixelio.de

K ohranjanju visoke stopnje biotske raznovrstnosti prispeva tudi alpsko kmetijstvo. Del te raznovrstnosti so velike zveri. Da bi bilo sobivanje človeka z velikimi zvermi uspešno, mora družba hribovskim kmetom zagotavljati ustrezno podporo, so ob mednarodnem dnevu gora, 11. decembru 2014, sporočili iz Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA). Izsledke razprave o tem bo vsekakor treba konkretizirati.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora, obeležujemo ga 11. decembra 2014, je osrednja pozornost namenjena hribovskemu kmetijstvu kot modelu trajnostnega gospodarjenja. Hribovsko kmetijstvo je izpostavljeno mnogim vplivom – procesi urbanizacije, odseljevanja in globalizacije so le nekateri od njih. Vračanje velikih zveri na alpsko območje postavlja kmete v Alpah pred nove izzive, saj bodo temu morali prilagoditi svoje oblike kmetovanja, za to pa potrebujejo podporo tako politike kakor tudi družbe.

Vračanje populacij medveda, volka in risa za hribovsko kmetijstvo sicer ne pomeni največjega izziva, gre pa zagotovo za izziv, o katerem potekajo najbolj burne razprave. Emocionalna raven ni v nikakršnem sorazmerju z dejanskim pojavljanjem velikih zveri in škodo, ki jo na rejnih živalih povzročajo, denimo, napadi volkov (gl. dosje Živeti z velikimi zvermi). Vodilno vlogo v teh razpravah ima manjšina, predvsem rejci drobnice, lovci in naravovarstveniki, politika pa se prilagaja. „Emocionalno raven bo treba nujno ločiti od dejanskega stanja,“ je prepričana Claire Simon, direktorica CIPRE International.

Populacije (še) niso sposobne preživeti

Alpske države so že večkrat izrazile svojo podporo sožitju z velikimi zvermi, med drugim s sprejetjem Bernske konvencije, habitatne direktive in Washingtonske konvencije. V več alpskih državah, predvsem v Franciji in Švici, trenutno razpravljajo o tem, ali naj dovolijo odstrel volkov ne glede na to, ali so ti povzročili škodo na živalih ali ne. Odločilno pri tem je vprašanje, na podlagi katerih meril naj temeljijo tovrstna pooblastila za uravnavanje populacije. Dokler populacije niso varovane, se prenagljenih posegov ne bi smelo dovoliti. Od tega pa smo, če gledamo na celoten alpski lok, še zelo daleč (gl. dosje Živeti z velikimi zvermi).

Izkoristiti je treba obstoječe platforme

Za ustrezno ravnanje z velikimi zvermi so nujni mednarodno zavezujoči cilji, ki se opirajo na znanstvena dognanja in praktične izkušnje. Za sklenitev dogovora glede omenjenih ciljev se lahko izkoristijo obstoječe platforme, kot sta Platforma Alpske konvencije za velike zveri, prostoživeče parkljarje in družbo ali novoustanovljena Platforma EU za sobivanje ljudi in velikih zveri – če ju bo za to seveda ustrezno pooblastila politika. 

Morebitno uravnavanje populacij velikih zveri mora biti v ustreznem razmerju z dejanskim potencialom škode. Tudi če je izguba za posameznega rejca velika, je z makroekonomskega vidika še vedno zanemarljiva. Pomembno je, da hribovskim kmetom zagotovijo podporo država v obliki programov za zaščito čred in sistemov izplačevanja odškodnin za nastalo škodo na živalih, znanost v obliki novih spoznanj, metodologije in primerov uporabe ter prebivalstvo v obliki razumevanja in pripravljenosti na sprejemanje velikih zveri.

Prevzeti skrb za naše preživetje

Zaščita čred pred napadi zveri se v praksi uspešno izvaja že stoletja. Tudi stroški za to so znani. V Alpah bo treba sistem zaščite vnovič vzpostaviti in ga prilagoditi na razmere, značilne za alpski prostor. Občasni neuspehi ne smejo biti razlog, da bi obupali. Še vedno pa obstaja tveganje: pričakovati, da škoda na drobnici ne bo povzročena, je ravno tako iluzorno kot pričakovati, da v prometu ne bo več prihajalo do prometnih nesreč.

Biotska raznovrstnost je pogoj za naše preživetje. Sem sodijo tudi velike zveri. Sobivanje zahteva pripravljenost in prilagodljivost ljudi, da velike zveri sprejmejo. Direktorica CIPRE Claire Simon ob tem opozarja: „Pomembno je razpravljati o tem, kolikšno število velikih zveri je potrebno z vidika ekologije, kolikšno število je socialno sprejemljivo in kako lahko pri tem zagotavljamo podporo vsem prizadetim.“ Pri velikih zvereh gre ob njihovem srečanju s človekom vedno za preživetje. „Nismo odgovorni le zase, odgovorni smo za vse vrste in njihov življenjski prostor.“

Več informacij na www.cipra.org/sl/dosjeji/ziveti-z-velikimi-zvermi

Za vprašanja sta vam na voljo:

Claire Simon, direktorica CIPRE International, +423 237 53 53, claire.simon@cipra.org

Barbara Wülser, predstavnica za odnose z javnostmi v CIPRI International, +423 237 53 11, barbara.wuelser@cipra.org

shranjeno pod:
Arhiv

Sporočila za medije iz leta 2009 in prej najdete v arhivu.