Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

Alpska konvencija kot odgovor na globalizacijo?

Pred 20 leti je Alpska konvencija postavila temeljni kamen skupne alpske politike, danes bi lahko ponudila odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. A izvajanje tega sporazuma v večini držav bolj kot ne šepa, zato CIPRA pogodbenice poziva, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca 2011, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.

20 let Alpske konvencije – pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje, a CIPRA, ki sporazum spremlja že od njegovega začetka, je prišla do sklepne ugotovitve, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije se v Alpah resda izvajajo nekatere dejavnosti, ustanovljene so bile nekatere mreže, katerih cilj je trajnostni razvoj v Alpah, a organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito in se vrtijo v krogu. 20 let se je razpravljalo o vsebini, izbojevane so bile rešitve. Spoznanje, kaj storiti, je na dlani: gre za to, da Alpska konvencija v alpskih regijah dobi večji pomen. Ministri in ministrice bodo za to imeli priložnost 8. in 9. marca 2011, ko bo na Brdu pri Kranju potekala 11. Alpska konferenca.

Neizmerne možnosti čezmejnega sodelovanja
Ratifikacijski proces je zašel v slepo ulico. Švica, ki bo marca prevzela predsedovanje od Slovenije, doslej še ni ratificirala niti enega samega izvedbenega protokola. Prav tako Italija. Evropska unija in Monako sta ratificirala le nekatere. Sredstev za izvajanje projektov, ki bi v alpskih regijah spodbujali dejavnosti in vzbujali potrebno pozornost, tako rekoč ni. In kako naj potem Alpsko konvencijo ljudje v Alpah prepoznajo, sprejmejo, cenijo in podpirajo?

Alpska konvencija je pred dvema desetletjema postavila temelj skupne alpske politike, danes pa bi lahko ponudila tudi odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. Skupni projekti na področju varstva podnebja ali ravnanja z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami kažejo, kako velike so možnosti za čezmejno sodelovanje. Pogodbenice bodo morale Alpsko konvencijo oživiti s konkretnimi izvedbenimi projekti, organi konvencije pa se bodo morali začeti intenzivneje pojavljati v vlogi pobudnikov in spodbujevalcev tovrstnih projektov. Za financiranje projektov, mrež in intenzivnejšo komunikacijo bo treba ustanoviti alpski sklad – to morajo predlagati pogodbenice, delovanje sklada pa tudi sofinancirati. Navsezadnje gre za to, da prizadetim deležnikom iz dežel, pokrajin, kantonov in občin omogočimo, da v organih Alpske konvencije sodelujejo – ti so na to pripravljeni.

Želimo vas opozoriti še na najnovejšo številko tematske revije CIPRE Alpe na odru, ki je izšla pred kratkim in nosi naslov »Kdo jo bo prebudil? Povzetek 20 let Alpske konvencije« in je dostopna na www.cipra.org/alpenaodru, ter stališče CIPRE o Alpski konvenciji, dostopno na www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international/stalisca/stalisca/.


Za vprašanja sta vam na voljo:

Andreas Götz, direktor CIPRE International
Tel. +423 237 53 53, E-naslov

Barbara Wülser, odgovorna za odnose z javnostmi, CIPRA International
Dir. tel. št.: +423 237 53 11, E-naslov

Arhiv

Sporočila za medije iz leta 2009 in prej najdete v arhivu.