Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

O vlogah in odnosih

(c) Jenni Kuck

Ženske imajo že od nekdaj velik vpliv na alpsko družbo. Da bi lahko s svojimi sposobnostmi prispevale k uresničevanju trajnostne prihodnosti, je treba kritično preučiti vloge žensk in moških ter njihovo odgovornost porazdeliti na novo.

V okolici vasi Mals v italijanski Alti Val Vensoti/Obervinschgauu na stotinah hektarjev pridelujejo jabolka, ki jih izvažajo po vsej Evropi. To je sodobna, visoko mehanizirana monokultura, ki je intenzivno obdelana s kemičnimi fitofarmacevskimi sredstvi. Septembra 2014 se je 75 odstotkov prebivalcev Malsa izreklo za občino brez pesticidov in s tem za raznoliko kmetijstvo in pokrajino ter zdravo življenje. Ženske, združene v gibanju Hollawint, so odšle na cesto, na stene hiš obešale transparente in zahtevale uvedbo prepovedi uporabe pesticidov. »Z željo k sodelovanju pritegniti vse prebivalce in prebivalke, smo bile ženske tiste, ki smo v občini opozorile na to vprašanje,« pravi domačinka Martina Hellrigl.

Glava družine ali nadomestek?

Ko se ženske ne ukvarjajo več le z gospodinjskimi opravili, lahko veliko pripomorejo k reševanju družbenih vprašanj in uresničevanju trajnostnega razvoja. Vpogled v zgodovino žensk v Alpah je zelo zanimiv.  
V obdobju med 17. in 20. stoletjem so se številni moški iz alpskih dolin odselili v mesta, kjer so delali kot gradbeni delavci, dimnikarji, poulični prodajalci, tkalci ali slaščičarji. Kot piše francoski časopis L‘Alpe 12 so ženske v času njihove dolge odsotnosti ostale same v hribih in tako so morale poleg  gospodinjskih del prevzeti tudi mnogo težja dela na kmetiji in polju. Ta osrednja vloga, ki so jo ženske imele v alpski družbi, pa jim je prinesla določeno samostojnost in enakopravnost, kar je bila takrat v drugih evropskih regijah redkost. Ponekod, denimo v pokrajini Como, so bile ženske pooblaščene za razpolaganje s premoženjem, v regiji Queyras pa so pridobile pravico do dedovanja in izključno pravico do dote. Med odsotnostjo mož so v gorskih predelih Lombardije in Piemonta ženske kot glavo družine vpisali v register župnije.
Seveda pa vse to ne vodi do sklepa, da je to bila matriarhalna družba. V številnih regijah so moški obdržali pravico do dedovanja, ženske niso imele nič kaj več političnih pravic kot drugod in v družini  so pogosto imele podrejeno vlogo.

Žensko delo – slabo plačano delo

Ženske so še vedno zaposlene v »njihovih« tradicionalnih poklicih. Pretežno opravljajo izvajalne  dejavnosti. Večinoma se ukvarjajo s t. i. lokalnimi gospodarskimi dejavnostmi (économie résidentielle), torej dejavnostmi, ki se opravljajo za goste ali lokalno prebivalstvo. Te dejavnosti so pomembne za socialno kohezijo in trajnostni razvoj kraja. Kljub temu pa uživajo manj ugleda v primerjavi s produktivnim gospodarstvom, ki izvaža in v regijo prinaša nov kapital. Zato so za tovrstne lokalne gospodarske dejavnosti značilni neugodna delovna mesta, deljeni delovni čas in nizke plače. Poleg tega se neplačana in nizko cenjena vloga gospodinje še vedno pojavlja pogosteje kot vloga gospodinjca.   
Načelo 20 iz Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria (1992) pravi: »Ženske imajo ključno vlogo pri upravljanju okolja in razvoja. Zato je njihova popolna vključitev bistven pogoj za uresničevanje trajnostnega razvoja.« Povečana enakost spolov je tudi jasen cilj Evropske unije. Ta cilj je med drugim potrjen tudi v Listini žensk Evropske komisije iz leta 2010 in v Evropski  listini o enakosti žensk in moških v lokalnem življenju, ki jo je leta 2006 sprejel Svet evropskih občin in regij.   
A na območju Alp obstaja le malo konkretnih ukrepov, ki bi spodbujali enakost spolov. Mathilde Schmitt iz Avstrijske akademije znanosti na primer piše, da na področju lokalnega razvoja ali v konceptih razvoja zavarovanih območij sploh ni ukrepa, ki bi upošteval in poudarjal posebne sposobnosti in kompetence žensk. V Programu EU Območje Alp za obdobje 2007–2013 sta kot načelo zapisana pomen enakih možnosti ter krepitev enakosti med moškimi in ženskami in trajnostnega razvoja. Na spletni strani programa niso navedene dejavnosti in ustrezni rezultati, povezani s krepitvijo enakosti med moškimi in ženskami: vsi, moški in ženske, se obravnavajo in deloma spodbujajo na enak način, to pa v praksi pogosto pomeni, da gre v glavnem za moške.    

Družbeno vprašanje

Za trajnostni razvoj so potrebna stališča in rešitve, pri katerih bodo sodelovale ženske, ženske pa potrebujejo enakost med spoloma in spoštovanje. Da bi to dosegle, se morajo še naprej boriti, da bosta njihov prispevek in njihova vloga v družbi bolj spoštovana in priznana. Ženske in moški morajo skupaj oblikovati nova pravila in pri tem zavreči številne družbene predsodke in stereotipe. Ne obstajajo popolnoma moške oz. ženske vloge ali kompetence. Naloge in odgovornosti je treba porazdeliti glede na sposobnosti in nadarjenost posamezne osebe. Istočasno je treba na novo opredeliti odnose med moškimi in ženskami v lastninskih zadevah, npr. glede zemljišč, ter glede moči in pristojnosti odločanja. Vključevanje žensk v procese sodelovanja ne zadostuje. Potrebne so ustrezne nove oblike upravljanja, družba pa mora biti strukturirana tako, da bodo ženske v njej resnično lahko sodelovale.   
Izkušnje žensk, združenih v gibanju Hollawint iz Malsa, je lahko spodbuda za druge. Odločno so se zavzele za trajnostni razvoj svoje vasi, svoja prizadevanja so uskladile s družinskimi obveznostmi, pri tem pa so jih podprle njihove družine. Izpostavile so svoje skrbi kot matere, ker hočejo zdravo okolje za svoje otroke. Njihov boj je prinesel koristi za celotno vas. Po referendumu leta 2014 so ženske iz Hollawint v pismu južnotirolskim poslancem zapisale naslednje: »Hočemo vse tisto, kar turistični prospekti že dolgo obljubljajo: visokokakovostno, zdravo in raznoliko hrano, ki je zrastla na zdravih tleh v življenjskem prostoru, ki ljudem, živalim in rastlinam omogoča zdravo življenje.«

Claire Simon
CIPRA International

shranjeno pod:
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter