Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kjer je veliko vode, je veliko tudi elektrine energije

Akumulacijska jezera, kot je Griessee v Švici, predstavljajo poseg v naravo. © Michel Revaz

Količine vodne energije, ki jih izvažajo alpske države, so velike. Dobički gredo v roke distribucijskim koncernom, stroški pa so v škodo celotne družbe in seveda narave.
Raba vodne energije na območju Alp narašča. Razlog za to so vedno večje potrebe po energiji, pa tudi zakonske določbe, ki urejajo nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije - ključna beseda za to je Strategija Evropa 2020, izdatne subvencije za zeleno elektriko in naravne danosti v prostoru.
Kot izhaja iz drugega poročila o stanju Alp (2009), je na alpskem območju več kot 5.000 hidroenergetskih objektov. Ti skupaj proizvedejo 84.429 gigavatnih ur električne energije, le 10 odstotkov, tj. 554 objektov, pa so večje elektrarne, ki v proizvodnji električne energije zavzemajo kar 86-odstotni delež. Poleg teh je v Alpah postavljenih na tisoče malih hidroelektrarn z zmogljivostjo, ki je manjša od desetih megavatov. Trend gradnje malih hidroelektrarn se nadaljuje. Za avstrijske Alpe je v enem letu predvidenih 152 malih hidroelektrarn z inštalirano močjo 200 megavatov, tem pa sledi še 41 malih hidroelektrarn z močjo 76 megavatov, ki jih še gradijo ali pa so začele obratovati pred kratkim.

VODNA ENERGIJE JE PRAVA IZVOZNA USPEŠNICA
Delež vodne energije, ocenjen na podlagi nacionalne proizvodnje električne energije, je v alpskih državah in regijah zelo različen in sega od dobrih treh odstotkov v Nemčiji do 75 odstotkov na Južnem Tirolskem. A delež vodne energije v celotni strukturi energetske mešanice upada kljub absolutnemu povečanju, ker je poraba električne energije vedno večja. Vodna energija se v javni razpravi večinoma predstavlja kot čist, trajnosten in ekološko varen vir energije. A tudi t. i. zelena oblika proizvodnje energije ima številne senčne plati. Tako obstaja tveganje daljnosežnih in trajnih posegov v dragocene vodne ekosisteme in pokrajine. Pretočne elektrarne na primer škodljivo vplivajo na rečne ekosisteme predvsem z zajezitvami. Hitrost pretoka vode se zmanjša, zato se dvigne temperatura vode in zniža vsebnost kisika v vodi. Manjša vlečna sila vode povzroča kopičenje mulja, številni organizmi izgubljajo svoj življenjski prostor. Prodni nanosi in talni material, ki jih prenaša vodni tok, se kopičijo na območju jezu. Pri rečnih elektrarnah na umetnih stranskih kanalih reke povzročajo težave zlasti zmanjšani vodni tokovi v rečni strugi, vodni habitati se zmanjšujejo. Najbolj priljubljen tip elektrarne v višjih legah alpskih rek je prečrpovalna hidroelektrarna. Tu je problematična predvsem spremenjena dinamika pretoka, saj reka razpolaga z manjšimi količinami vode oz. oddana količina vode zelo variira glede na potrebe po električni energiji.

PLAčAJO NAJ UPORABNIKI
Žal doslej še vedno ni vzpostavljeno ravnovesje med interesi rabe in naravovarstva. Da bi se v neokrnjeni podobi ohranili še zadnji rečni odseki, potrebujemo trajnostno rabo vodne energije, ki bo osredotočena na interese okolja in pravno urejeno varovanje občutljivih rečnih predelov reke. Navsezadnje bo le treba začeti izvajati 9. člen Okvirne direktive o vodah, ki pravi, da morajo vsi porabniki, tudi upravljavci hidroenergetskih objektov, upoštevati načelo povračila stroškov storitev rabe vode skupaj z okoljskimi stroški in ob upoštevanju načela "plača povzročitelj obremenitve".

Barbara Goby, Aaron Oberscheider
Okoljska politika in pravo EU, Krovno združenje za okolje, Dunaj/A

www.umweltdachverband.at (de)

********************************************************
Vir: Alpe na odru, št. 98 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/5222)
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter