Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Neokrnjena narava navdihuje

Dokazano je, da se nam pokrajine z neokrnjeno ekološko funkcijo zdijo privlačne. Kaj pa pokrajine, ki so med seboj povezane v ekološko omrežje? Ali jih dojemamo drugače, kot nepovezane življenjske prostore in ali vplivajo na sprostitvene dejavnosti in navsezadnje na regionalno gospodarstvo?
Ljudje imamo od naravnih ekosistemov številne koristi. Te t. i. ekosistemske storitve obsegajo proizvode, kot sta pitna voda in hrana, procese, kot sta opraševanje in odstranjevanje odpadkov, pa tudi nematerialne kulturne storitve, kot so duhovna obogatitev, refleksija in sprostitev. če ekosistem deluje dobro, so proizvodi in procesi bolj kakovostni kot če ekosistem deluje slabo.
Nova raziskava Švicarskega inštituta za gozd, sneg in pokrajino (WSL) kaže, da so v neokrnjenem ekosistemu tudi kulturne ekosistemske storitve kakovostnejše. Študija BiodiverCity je raziskovala vprašanje, zakaj ljudje iščemo sonaravne kraje, zakaj se ukvarjamo s prostočasnimi dejavnostmi ter katero vrsto pokrajine imamo rajši. Rezultati vidno ponazarjajo, da se z zadrževanjem ljudi v naravi zadovoljujejo tri glavne potrebe: družabnost, sprostitev in ustvarjalna moč, pri čemer si ljudje želimo, da bi zadovoljili več kot le eno od teh potreb. Da bi bilo to mogoče, moramo imeti dostop do številnih raznovrstnih sonaravnih prostorov.

Ekološka vrednost je privlačnejša, če se je zavedamo
Na kakšen način nam doživljanje dobro delujočega ekološkega omrežja prinaša neposredno nematerialno korist? Na splošno je za ljudi ekološko povezovanje nevidno, abstraktno in ga ne moremo doživljati na konkretni ravni. Povezovanje pa vsekakor vpliva na doživljanje pokrajine zaradi strukturne pestrosti, ki jo povzroča. Ta ljudem posreduje nematerialno korist. Prav v alpskem prostoru je le-ta pomembna tudi z ekonomskega vidika, saj se v alpskem turizmu doživljanje kulturne pokrajine s svojo pogosto še obstoječo tradicionalno maloprostorskostjo ceni kot posebno atraktivno in se jo kot tako tudi dobro trži.
Strukturna pestrost pa še ne pomeni ekološkega povezovanja. Ključ je v prepoznavi (skrite) ekološke vrednosti: pokrajino ocenjujemo kot privlačnejšo, če se zavedamo, da gre za posebno dobro delujoči ekosistem. Temu ustrezno je pričakovati, da ima torej ekološko povezovanje za človeka nematerialno kulturno korist le takrat, če se tega zaveda. če želimo torej ekološko povezovanje izkoristiti za doživljanje pokrajine, sprostitev in turizem, niso za to potrebni le povezovalni ukrepi, ampak tudi delovanje na področju obveščanja in odnosov z javnostmi.

Preverjanje teorije v praksi
Enhance, projekt večjega obsega, ki so ga pred kratkim začeli izvajati WSL, Švicarski inštitut za oskrbo z vodo, čiščenje odpadnih voda in varstvo vodotokov (Eawag) ter Švicarska državna tehniška visoka šola (ETH), naj bi pokazal, ali vse navedene teoretične domneve držijo tudi v praksi. Raziskava se osredotoča na vprašanje, kakšno korist prinaša ekološka povezanost ne zgolj naravi, temveč tudi doživljanju pokrajine, rekreaciji in navsezadnje regionalnemu gospodarstvu, in s katerimi ukrepi bi to korist lahko še povečali.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter