Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Nova delovna mesta, velika dodana vrednost in varovano podnebje - Toplotna obnova zgradb

CIPRA Info rote Fassade

Dobre sanacije zahtevajo strokovnjake. Vsaka milijarda evrov, ki jo vložimo v nepremiènine, zagotavlja ali pa na novo ustvari okoli 25.000 delovnih mest. © CIPRA International

Največkrat ogrevalne energije ne moremo privarčevati pri novogradnjah, jo pa lahko privarčujemo s preudarno izvedeno toplotno obnovo starejših zgradb. V skladu z zahtevami varstva podnebja bo vsekakor potrebno zvišati stopnjo izvedenih sanacij. Stranski učinek omenjenega ukrepa je spodbujanje domačega gospodarstva.
Povprečna letna poraba energije za ogrevanje v klasično grajenih stavbah Srednje Evrope presega 200 kilovatnih ur na kvadratni meter. Življenjska doba zgradbe je sto in več let. Tukaj obstaja velik potencial za varčevanje z energijo: v primeru obnove tovrstnih zgradb, je mogoče porabljeno energijo za ogrevanje sorazmerno enostavno zmanjšati za 50 - 80 odstotkov. Številni primeri že izvedenih t.i. obnov faktorja 10 dokazujejo, da je mogoče potrebe po ogrevalni energiji pri starejših stavbah zmanjšati celo za 90 odstotkov. Dogaja se, da se zunanje stene, streha, okna ali ogrevalne naprave obnovijo oz. zamenjajo šele takrat, ko jim že grozi propad ali ko se zaostrijo zakonski predpisi.

Stroški ogrevanja navzdol,
bivalno ugodje in vrednost
zgradbe navzgor

Direktiva EU o energijski učinkovitosti zahteva, da se energijska učinkovitost v zgradbah dokumentira v obliki energijskih izkaznic. To naj bi zagotavljalo večjo preglednost nepremičninskega trga, saj bi lahko najemniki oz. kupci stanovanj, pisarniških prostorov itd. hitro videli, kolikšni so stroški ogrevanja pri posamezni nepremičnini.
Zaradi naraščajočih cen energije vedno več posameznikov preprosto ne zmore več stroškov vzdrževanja svojih zgradb, ki so neustrezno oz. slabo toplotno izolirane. Obnova zgradbe pa ne prinese občutnega zmanjšanja dodatnih stroškov le najemniku, temveč tudi lastniku poveča vrednost nepremičnine. Prav tam, kjer je obnova potrebna v vsakem primeru, je izvedba ukrepov za večjo energijsko učinkovitost z ekonomskega vidika skorajda vedno smiselna. Tudi pri slabo izoliranih starejših stavbah, ki so bile zgrajene v obdobju od druge svetovne vojne do konca sedemdesetih let, se tovrstni ukrepi zelo hitro izplačajo. če zgradba ni toplotno izolirana, če sistem ogrevanja in priprava tople vode ne ustrezata, lahko to pomeni astronomsko zvišanje obratovalnih stroškov. Številni sanacijski ukrepi navsezadnje ne pomenijo le privarčevanih stroškov in energije za ogrevanje, temveč občutno povečujejo ugodje bivanja.

Prihranek velemestnih razsežnosti
Približno dve tretjini toplogrednih plinov, ki jih človek vnaša v atmosfero, prispevajo izpusti CO2. Koliko izpustov bi lahko prihranili, če bi na območju Alp v prihodnje začeli intenzivneje izvajati toplotne sanacije? Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) na to vprašanje odgovarja z modelnim izračunom za področje stanovanjskih hiš.
V Alpah je po oceni 5,5 mio. stanovanj, od teh jih je bilo 90 % zgrajenih pred letom 1990. Za večji del stavbnega fonda ni bil izdelan poseben energijski koncept, zato je bila poraba energije za ogrevanje visoka. Zgradbe se ogrevajo večinoma z zemeljskim plinom ali kurilnim oljem. če bi bile izvedene racionalne energijske obnove in bi ogrevanje preusmerili na obnovljive vire energije (npr. les), bi mogoče že leta 2013 prihranili okoli 6,5 ton CO2. To je skoraj toliko kot celoletni izpust ogljikovega dioksida nekega velemesta, npr. Torina. Po desetih ali celo dvajsetih letih sanacijske dejavnosti bi bile možnosti za prihranek še večje.
Na žalost je letna stopnja sanacije samo enoodstotna: če bi jo ob sočasni dosledni izrabi vseh obstoječih možnosti, ki so na voljo na področju energijske sanacije, uspeli dvigniti, bi bil to učinkovit način omilitve podnebnih sprememb.

Lek za gospodarstvo
Veliko držav odmerja v programih varstva podnebja toplotni obnovi starejših zgradb prednostno mesto in to ne le zaradi velikega potenciala za prihranke CO2. Kot ugotavlja nemška zvezna vlada, vsaka milijarda evrov, ki je bila vložena v stanovanjski fond, zagotavlja ali ustvari okoli 25.000 delovnih mest. V Nemčiji bi lahko z izrabo ocenjenih investicijskih potreb v višini 30 - 40 milijard evrov v daljšem časovnem obdobju letno zagotovili ali na novo ustvarili desettisoče delovnih mest; sanacija zgradb velja za še posebno trajnostni program rasti za mala in srednje velika obrtna podjetja.
če bi se zaradi obnovljenih stavb občutno zmanjšala poraba kurilnega olja in zemeljskega plina, bi lahko v alpskih državah vsako leto ostalo na tisoče milijard evrov, ki danes odtekajo v naftne države na Bližnji vzhod ali v Rusijo.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter