Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpska konvencija: konkretni ukrepi za podnebje - Mešani občutki CIPRE po 9. alpski konferenci

Okoljski ministri alpskih držav so se 9. novembra 2006 sestali na Alpski konferenci, ki je sicer organizirana vsako drugo leto. Ob tej priložnosti je CIPRA pozdravila odločitev alpskih držav, da bodo na področju varstva podnebja sprejele skupen akcijski načrt.
Ur. - Okoljski ministri in ministrice alpskih držav in EU se v okviru Alpske konvencije srečujejo vsako drugo leto. Tokrat je to bilo 9. novembra 2006 v Alpbachu na avstrijskem Tirolskem, kamor jih je na IX. alpsko konferenco - prvič po letu 1989 - spet povabilo avstrijsko predsedstvo.

Alpe - vzorčna regija na področju varstva podnebja
Zelo pomembna deklaracija, ki so jo sprejeli ministri, je deklaracija o varstvu podnebja, v kateri gre po eni strani za ukrepe preprečevanja nadaljnjega spreminjanja podnebja, po drugi strani pa za prilagoditvene strategije, ki bodo veljale na alpskem območju. Znano je, da cilji, ki jih določa Kjotski protokoli, ne zadostujejo, če želimo dejansko spremeniti politiko delovanja na področju podnebnih sprememb. Alpe imajo zaradi svojih naravnih virov, kot so les, voda, sonce, veter in geotermija, vse možnosti, da na področju varstva podnebja postanejo vzorčna regija, ki cilje Kjotskega protokola ne le dosega, ampak v znatni meri celo presega.

CIPRA je ob tej priložnosti opozorila, da je deklaracij in priporočil za delovanje preprosto dovolj in da morajo alpske države začeti delovati. Na pobudo CIPRE so pogodbenice Alpske konvencije - torej alpske države in EU - sklenile, da bodo za področje varstva podnebja izdelale akcijski načrt, ki bo vključeval časovni načrt za izvajanje ukrepov in pobud.
Ta odločitev je bila na pripravljalni seji za ministrsko konferenco še sporna. Slišati je bilo opozorilo, da Alpska konvencija akcijskega načrta doslej še nikoli ni sprejela. CIPRA pa je ravno ta del sklepa označila za najpomembnejšo pridobitev omenjene deklaracije: pozdravlja sicer sklep ministrov in ministric, proces izdelave ustreznega akcijskega načrta pa bo kritično spremljala.

Pri obravnavi področja vode, kjer CIPRA že leta zahteva samostojen izvedbeni protokol, za katerega je tudi sama pripravila predlog besedila, so ministri sprejeli sklep o ustanovitvi delovne skupine, ki bo med drugim pripravila poročilo o stanju v Alpah na temo vode. V tem okviru bo CIPRA vprašanje protokola o vodi obravnavala tudi v prihodnje.

Ali so potrebe prebivalstva nepomembne?
Protokol bi moral skupaj obravnavati značilne kulturne teme, kot so kulturna raznolikost ali obravnava položaja jezikovnih manjšin, vendar pa imajo na tem področju pomembno vlogo tudi zadeve, kot so dostopnost javnih storitev ali gospodarske zadeve, npr. spodbujanje trajnostne rabe regionalnih virov, če pomislimo na les kot surovino in gradbeni material.
Okoljski ministri so tokrat namesto mednarodnopravno zavezujočega protokola sprejeli nezavezujočo deklaracijo. Izvajanje deklaracije bo vsake štiri leta vendarle nadzoroval Odbor za preverjanje. CIPRA opozarja alpske države, naj v Alpski konvenciji ne zanemarijo kulturnih interesov prebivalstva. Od prebival-stva, ki živi na območju Alp, ne moremo namreč pričakovati, da bo pripravljeno sodelovati pri reševanju problematike varstva narave in gospodarskih vprašanj, če bo imelo občutek, da ga nihče ne upošteva. Zato CIPRA zahteva, da se alpske države v naslednjem koraku lotijo izdelave zavezujočega protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi.

Posamezne države bodo morale odpraviti zaostanke
EU je pri reševanju alpske problematike dolga leta ravnala precej zadržano, vendar pa je sedaj že storila nekaj pomembnih korakov. Pred kratkim se je z ratifikacijo več protokolov in s podpisom protokola o prometu opredelila za sodobno prometno politiko in izrazila priznanje Alpski konvenciji. Žal se 9. alpske konference ni udeležil nihče od predstavnikov EU.
CIPRA pri nekaterih državah kritizira tudi nezadostna prizadevanja za uresničevanje Alpske konvencije. Tako sta Italija in Švica sicer ratificirali okvirno konvencijo, nista pa doslej ratificirali niti enega samega protokola Alpske konvencije. Srednjeročno bo zato v alpskem procesu prišlo do velikih težav in ovir pri iskanju skupnih rešitev za najbolj žgoča vprašanja alpskega prostora, če bosta dve pomembni alpski državi stali ob strani.
Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter