Pozimi zelenorjava pobočja gora, poleti izsušena polja: alpska pokrajina se zaradi podnebnih sprememb spreminja hitreje od globalnega povprečja. Po eni strani se oceanska območja segrevajo počasneje od kopnih, po drugi strani pa se snežna odeja v gorah tanjša vse hitreje. Skalnate površine absorbirajo sončno sevanje hitreje od snega in tako se preostanek snega stali še hitreje. Helga Kromp - Kolb, avstrijska meteorologinja in raziskovalka podnebnih sprememb, pojasnjuje, da gre pri tem za ‚samospodbujevalni‘ proces. Bolj kot za Alpe same pa jo skrbi življenjski prostor ljudi: »Nimamo več veliko časa za sprejetje odločitve, ali želimo podnebje stabilizirati ali ne.«

Kaj lahko storijo regije

Februarja 2020 je raziskovalka podnebja Kromp - Kolbova v občini Nenzing v Walgauu, eni od 44 avstrijskih vzorčnih regij, ki sodelujejo v programu za prilagajanje podnebnim spremembam, v svojem predavanju predstavila načine reševanja podnebne krize. »V prvi fazi smo na podlagi regionalnih podatkov o podnebju izdelali koncept za prilagajanje podnebnim spremembam,« je pojasnila Marina Fischer, ki je zadolžena za izvedbo programa KLAR!, ki vzorčne regije spodbuja k sprejemanju ustreznih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Koncept, ki zajema obdobje naslednjih dveh let in obsega deset ukrepov, je regija v presojo že predložila ministrstvu, pristojnem za področje varstva podnebja. Ključna točka koncepta je varstvo tal, pojasnjuje Fischerjeva: »Na vzorčni površini želimo preveriti, kako izboljšati rodovitnost tal in zadrževanje vode.« Druga prednostna tema je, kako prebroditi obdobja vročine. Skupaj z mladimi so v regiji določili območja, kjer je hladneje, in do njih uredili dostop, npr. na rečnem obrežju, medtem ko želijo z javnimi prireditvami okrepiti ozaveščenost prebivalcev o  podnebnih spremembah in njihovih posledicah

V švicarskem kantonu Graubünden so se regije in občine lotile problematike podnebnih sprememb s pomočjo posebne zbirke orodij za obvladovanje posledic podnebnih sprememb, ki je bila razvita za potrebe te regije. Zbirka je zasnovana tako, da znanstvene ugotovitve in dejstva o regionalnih podnebnih scenarijih prestavlja v konkretna tveganja in priložnosti za regionalni življenjski, gospodarski in naravni prostor, vsebuje pa tudi preglednico možnih ukrepov. Zbirko orodij (Klima-Toolbox Surselva) je CIPRA razvila v letih med 2014 in 2016 v sodelovanju z regijo Surselva in s partnerji, kot je švicarsko podjetje za svetovanje in razvoj projektov seecon.

Podnebno nevtralni Allgäu

Kljub vsem prilagoditvenim ukrepov pa je zmanjšanje izpustov CO₂ neizogibno. Februarja 2020 je v organizaciji nemškega Centra za energijo in okolje Allgäu prišlo do ustanovitve zveze Klimaneutrales Allgäu 2030 (Podnebju nevtralni Allgäu 2030), katerega namen je spodbuditi gospodarske družbe, občine in institucije, da bodo do leta 2030 postopoma dosegle podnebno nevtralnost.

Viri in nadaljnje informacije:

www.cipra.org/de/news/ein-werkzeugkoffer-fuer-den-klimawandel (de), www.regiun-surselva.ch/svilup/klima-toolbox-surselva/ (de), https://seecon.ch/project/klima-toolbox-graubunden (de), www.gr.ch/DE/institutionen/verwaltung/ekud/anu/dokumentation/tagungen/klima-toolbox/ (de), https://klar-anpassungsregionen.at (de) https://wiki.imwalgau.at/KLAR_Im_Walgau (de), www.cipra.org/de/news/das-allgaeu-setzt-ein-zeichen-fuer-den-klimaschutz (de)

Intervju z Helga Kromp-Kolb (de)