Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališča CIPRE: Gotthard - najdražji odstavni pas v Alpah!

10.07.2012 / alpMedia
Švicarska vlada se je vendarle zavzela za gradnjo druge cevi v Gotthardskem predoru, pa čeprav so doslej tovrstni načrti na referendumih že večkrat pogoreli. Od kod naenkrat taka sprememba?
Image caption:
V Gotthardskem predoru poteka promet v obe smeri, kmalu pa bo to postal dvocevni enosmerni predor z najdražjim odstavnim pasom v Alpah? © Rainer Sturm/ pixelio.de
V Gotthardskem predoru bodo vendarle zgradili drugo cev. Tako je odločila švicarska Zvezna vlada, ki istočasno pomirljivo dodaja, da bo promet skozi vsako od cevi vozil le v eno smer, zato preusmeritev tovornega prometa na železnico, kot je zapisana v Ustavi, ne bo ogrožena. Odločitev je seveda presenetljiva, saj so Švicarji v preteklosti na referendumih gradnjo druge cevi vedno zavrnili, nazadnje v kantonu Uri leta 2011. Zato se zdaj postavlja vprašanje, kdo je tisti, ki je vplival na vlado in jo pregovoril o prednostih, ki jih prinaša dvocevni predor, v katerih poteka promet enosmerno.
Obstoječo cev v Gotthardskem predoru, v kateri promet danes poteka v obe smeri, bo treba prej ali slej temeljito prenoviti in zato bo najpomembnejši alpski predor v Švici vsaj začasno zaprt. Kar seveda povzroča hudo kri: kanton Ticino je že izrazil bojazen, da bo zaradi zaprtja utrpel gospodarsko izgubo, v drugih kantonih se bojijo nenadne rasti prometa zaradi obvozov, prevozniki dodatnih stroškov, zapriseženi vozniki avtomobilov pa dolgih zastojev.
Gospodarstvo, zlasti je treba omeniti krovno združenje Economiesuisse in švicarsko prevozniško združenje Astag, že dolgo zahteva gradnjo druge cevi. Eden od argumentov naj bi bila varnost voznikov, a švicarska Svetovalna služba za preprečevanje prometnih nesreč je nedavno uspela dokazati, da bi prav druga cev dolgoročno povzročila porast prometa, s tem pa tudi manjšo prometno varnost.
Tu pa so še povsem zasebni interesi, ki bi drugo cev celo gradili in financirali. Pozornost je denimo zbudila ena od bank, ki želi investirati v gradbeni projekt: so torej pristojbine za tranzit lahko sredstvo za ohranjanje vrednosti? Kdor seje infrastrukturo, bo prej ali slej požel več prometa, verjetno pa tudi več cestnin. Gradnja nove cevi naj bi stala okoli 2,8 mrd. švicarskih frankov.
Kdo ve, ali spričo tolikšne vsote in drugega prostega vozišča še vedno velja obljuba o zaprtju "odstavnega pasu" za promet, če bi pred predorom prihajalo do zastojev?
Viri in več informacij na:
www.news.admin.ch/message/index (de), www.alpeninitiative.ch/web/alpeninitiative (de), www.nzz.ch/aktuell/schweiz (de) www.blick.ch/news/politik (de)