Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Reševanje risa pred izumrtjem

Fotografija iz fotopasti, posneta septembra 2018: risi se počasi vračajo v Alpe. © lifelynx.eu

Ris je redka žival, ki je ni mogoče videti prav pogosto, a danes spet živi v različnih predelih alpskega območja. Obstoj in preživetje te živalske vrste sta odvisna od prizadevanj številnih posameznikov.

Ta manjši plenilec, ki ga uvrščamo v družino mačk in ima značilna trikotna ušesa s črnimi čopki, je bil na območju Alp iztrebljen na prelomu prejšnjega stoletja, okoli leta 1900. Vzroki za njegovo iztrebitev so podobni vzrokom pri volku in medvedu: zmanjšanje življenjskega prostora, upad števila živali, ki so zanj plen, preganjanje in iztrebljanje, za kar je odgovoren človek. V sedemdesetih letih se je začel projekt vnovične naselitve in tako so na začetku v Švici naselili 14, v Avstriji 9, Italiji 2 in v Sloveniji 6 osebkov. Danes živi v Alpah približno 120 do 180 risov, večina v severozahodnem in jugovzhodnem delu. Šele pred kratkim se je v slovenskih Alpah »ujel« ris v eno od fotopasti, ki so postavljene v okviru projekta monitoringa populacije risa.

Lokalne projekte danes podpirajo različne vsealpske pobude, kot so denimo platforma Alpske konvencije za velike zveri in prostoživeče parkljarje ter družbo (WISO), mreža Status and Conservation of the Alpine Lynx Population – SCALP in projekt EU LIFE Lynx. Rok Černe iz Slovenije, predstavnik vodilnega projektnega partnerja pri LIFE Lynx ter član platforme WISO in mreže SCALP, pri tem opozarja: »Številne izzive lahko obvladamo le s skupnimi močmi. Pomembno je, da poznamo habitat risa in njegovo počutje ter da spodbujamo gensko izmenjavo med posameznimi populacijami.« Ena največjih nevarnosti za obstoj risje populacije je predvsem parjenje v sorodstvu, saj obnovitev genske raznolikosti otežujejo pretrgane naravne povezave populacij.

Zdravstveno stanje gozdov se izboljšuje

Veliko energije je treba vložiti tudi v komuniciranje z javnostjo. Kot pojasnjuje Černe, velja to zlasti za lovsko skupnost, saj je pomembno, kako bodo risa sprejemali lovci: »Nekateri lovci vidijo risa kot neposrednega konkurenta.« Navzočnost risa namreč povzroči pri divjadi več gibanja. Divjad se prilagodi novonastalim razmeram, znova se nauči bolje skriti, pogosteje tudi menja svoja počivališča in prehranjevališča. Lovci divjad težje opazijo, težji je tudi odstrel. Bolj aktivna divjad pa seveda ne bi smela biti razlog, da risa oropamo njegovega znova pridobljenega življenjskega prostora, je še poudaril Rok Černe.

Pozitivni učinki risa na njegov vsakokratni življenjski prostor so različni. Velike zveri, kot so ris, volk in medved, so strogo pravno zaščitene. Njihovo preživetje je pogoj za obstoj in ohranitev velikih in med seboj povezanih delov narave, saj prav ti zagotavljajo življenjski prostor za številne druge živali in rastline, ljudem pa prostor za sprostitev in rekreacijo.

 

Viri in nadaljnje informacije:
https://www.lifelynx.eu/?lang=sl, www.kora.ch/index.php?id=117&L=0 (de, en, fr, it), http://www.alpconv.org/sl/organization/groups/WGCarnivores/default.html?AspxAutoDetectCookieSupport=1

shranjeno pod: