Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Človek sredi narave

23.07.2018
Sonaravni življenjski prostori v občini krepijo odnos človeka do narave in so prijeten prostor za druženje. Osrednje mesto v programu »Naravna pestrost v občini« je namenjeno naravi kot delu vsakdanjika.
Image caption:
© Johannes Gautier

Prebivalci majhne občine Frastanz na Predarlskem so se nedavno pritožili občinski upravi, češ da so drevesa, ki rastejo ob cesti, previsoka in da jim jemljejo svetlobo, odpadlo listje pa maši odtoke. Glas ljudstva pozna tudi Markus Burtscher, občinski pooblaščenec za okolje in varstvo narave.

Občina Frastanz se že dolgo zavzema za uresničevanje naravo- in okoljevarstvenih interesov. Od leta 1985 ima načrt za ureditev zelenih površin in ta opredeljuje ustrezne aktivnosti in ukrepe, ki se navezujejo na vse, kar je na območju občine »zeleno«. Pred tremi desetletji leti so tako v Frastanzu zasadili drevesa, ki danes sicer še ne veljajo kot stara, a nekatera naj bi bila, kot so prepričani ljudje, previsoka. Ukrepi, sprejeti v preteklosti, torej vplivajo na današnji življenjski prostor.

NAČRTI ZA PRIHODNOST

Inženir Markus Burtscher si ob tem postavlja številna vprašanja. Kako v prihodnje preprečiti podobne pritožbe? Ali je bil uporabljen pravi sistem zasaditve, so bila drevesa zasajena na pravem mestu? Opazil je, da ureditveni načrt zelenih površin ni statičen instrument, ki ga lahko pustimo v predalu, da se na njem nabira prah. Narava, ljudje, občina se stalno spreminjajo. Skupaj z biologom in strokovnjakom za prostorsko načrtovanje bo Burtscher oblikoval nov instrument, ki se bo lahko sproti prilagajal. To bo digitalni dosežek, ki bo vključeval razvoj pokrajine, koncept prometne ureditve, kataster dreves, biotope, ekstenzivne oz. travniške sadovnjake in seveda tudi zelene površine. Na podlagi takega orodja bo mogoče naravo v poselitvenem prostoru obravnavati celostno.

To pobudo pa bo med drugim mogoče uresničiti tudi zato, ker Frastanz sodeluje v programu dežele Vorarlberg Naravna »pestrost v občini«. Idejo sta CIPRA International in Omrežje občin Povezanost v Alpah prenesla na celotno alpsko regijo z novim projektom speciAlps, ki bo pet pilotnih regij spodbujal k odkrivanju in ohranjanju naravnega bogastva ter povečanju njegove vrednosti. Več biotske raznovrstnosti v človekovem življenjskem prostoru pomeni tudi kakovostnejše življenje.

Biolog Marco Moretti se zavzema za celovit pogled na naravo in poselitvena območja. Medtem ko je prebivalstvo na podeželju bolj naklonjeno tradicionalni kulturni krajini, pa bi v urbanem življenjskem prostoru raje videli, da bi se divjina, ki jo sicer idealizirajo, vrnila v gorsko okolje, ugotavlja Moretti, sicer raziskovalec zveznega zavoda za raziskovanje gozda, snega in pokrajine v Birmesndorfu/ ZH, in nadaljuje: »Tak vzorec razmišljanja o razkoraku med naravo in nenaravo, med mestom in podeželjem bi bilo treba preseči. Morali se bomo odločiti ter poselitveni prostor in mesta obravnavati kot en sam ekosistem, kot novo naravno območje, kjer živi veliko ljudi. Kadar opazujemo gozd, ga ravno tako ne primerjamo s travnikom ali poljem.«

Več kot dve tretjini prebivalcev v alpskih državah živita v urbanem okolju. V vsakdanjem življenju so zelene površine v naselju, kjer živijo, pogosto njihov edini stik z naravo. Marco Moretti pri tem spomni, da morajo biti te površine čim bolj avtentične in naravne. Ali pri tem tečemo, uživamo spokojnost ob potoku, plezamo po drevesih ali lovimo v mlaki paglavce, ni pomembno. Ravno za otroke je pomembno, da se v naravi lahko tudi umažejo, saj tako razvijajo tesnejši odnos z naravo.

KJE SE KONČA NARAVA?

Za dobro in raznoliko strukturirano naravo na poselitvenih območjih je lahko značilna večja biotska raznovrstnost, kot to velja za izpraznjeno kulturno pokrajino, ki je lahko posledica intenzivnega kmetijstva. Biotska raznovrstnost je za kakovostno življenje bistvenega pomena. Študije so pokazale, da ima visoka stopnja biotske raznovrstnosti neposreden vpliv na kakovost življenja in blaginjo ljudi. Čim več različnih zelenih površin je sestavni del vsakdanjika, tem srečnejši smo ljudje.

Območja zelenih površin v naseljih so za ljudi privlačna, a le do točke, ko bližina narave začne omejevati njihovo uporabnost in ovirati dostop do njih – travnik z visoko travo je tako le pogojno primeren za igranje nogometa.

Narava na poselitvenem območju ima veliko funkcij. Rastline čistijo zrak in dajejo senco, s tem pa uravnavajo temperaturo. Velika zazidana zemljišča so toplotni otoki, hiše lahko delujejo kot skale. Razlika v temperaturi med središčem in obrobjem mesta lahko znaša tudi do pet stopinj. Organizmi, kot so bakterije, glive ali nevretenčarji, se prehranjujejo z ostanki rastlin. Nepozidana tla pomagajo preprečevati poplave, saj vsrkavajo padavinske vode, ki poniknejo v tla. Na vrtovih ali gredah lahko pridelujemo hrano. Naravni elementi v poselitvenem prostoru območje oblikujejo in polepšajo in kot prostor za druženje in srečanja omogočajo socialne stike na območju občine. »Odnos med ljudmi in naravo mora biti pristen, vladati mora soglasje in ne nasprotovanje. Ločevanje ›mi-narava‹ moramo zamenjati z miselnostjo ›Mi, sredi narave‹«.

shranjeno pod: Alpe na odru