Pobuda Links4Soils je eden redkih projektov, ki se za razvoj upravljanja na področju varstva tal zavzema na vsealpski in medsektorski ravni. Partnerji iz celotnega alpskega prostora so oblikovali čezmejno mrežo, v okviru katere si lahko izmenjujejo strokovno znanje in izkoriščajo dane sinergije, obenem pa poskušajo vzpostaviti širšo podlago za izvajanje politike varstva tal v Alpah. CIPRA Avstrija ima v projektu, ki poteka v okviru programa Območje Alp/Alpine Space, status opazovalke, ravno tako Stalni sekretariat Alpske konvencije.

Tovrstna alpska mreža za varstvo tal bi olajšala uresničevanje Protokola Alpske konvencije o varstvu tal. Kot ugotavljajo v pobudi Links4Soils, uporaba in izvajanje omenjenega protokola doslej nista bila posebej zadovoljiva. Razlog za to je iskati predvsem v nepopolnih podatkih in pomanjkljivem poznavanju trajnostnega varstva ekosistemskih storitev kakor tudi pomanjkanju metod upravljanja, ki bi bile izvedljive v praksi. Gre za okoliščino, s katero se ukvarja tudi Eusalp – akcijska skupina 6, ki se pod vodstvom Stalnega sekretariata Alpske konvencije v okviru ključnega področja »prostorski razvoj in varstvo tal« ukvarja s težavami varstva tal na celotnem alpskem območju.

Zakonodaja EU kot izziv

Protokol o varstvu tal je kot mednarodna pogodba na tem področju v Evropi nekaj edinstvenega. Na ravni EU namreč ni specifičnega in zavezujočega pravnega okvira, s katerim bi bilo mogoče varovati tla pred največjimi tveganji, tj. degradacijo tal zaradi podnebnih sprememb, spreminjanjem rabe in zbijanja tal, onesnaženjem in erozijo. Leta 2006 je Evropska komisija predložila prvi osnutek okvirne direktive o tleh, ki bi morala veljati za celotno območje EU. Leta 2014 je bil predlog direktive vnovič umaknjen. Več kot 300 predstavnikov civilne družbe, raziskovalne dejavnosti in kmetijstva je zato moči združilo v evropski državljanski pobudi People4Soil in tako odgovorilo na odločitev evropskih institucij. Akcija zbiranja podpisov je trajala leto dni, zaključila se je 12. septembra 2017. Pobudniki akcije niso uspeli zbrati milijona glasov, kolikor bi jih bilo treba zbrati, da bi v Evropski komisiji vnovič odprli razpravo o direktivi o varstvu tal. Niso minili niti štirje tedni, ko je Komisija pobudo že poslala v arhiv in jo s tem dokončno odložila.

Podrejenemu položaju, v katerem se je znašlo področje varstva tal v EU, je ostre besede namenil Damiano Di Simine, predstavnik civilne iniciative in vodja organizacije Legambiente Lombardia: »Težava je v tem, da Evropska komisija tal ni opredelila kot javno dobro. Zrak in voda ne poznata državnih meja in se zato obravnavata kot zadeva, ki je v interesu vseh držav članic. Temu nasprotno pa se tla razumejo kot nekaj, kar je vezano na vsakokratno lokacijo in kar zaradi tega ostaja v odgovornosti posameznih držav. Številne storitve, ki jih za nas zagotavljajo tla, pa naj gre za oskrbo s hrano ali pa ohranjanje biotske raznovrstnosti, ostajajo tako povsem prezrte,« meni Di Simine.

Vir in nadaljnje informacije:

www.alpine-space.eu/projects/links4soils/en/home (en) , www.alpine-space.eu/projects/links4soils/downloads/2016_0721-links4soils.2page.projectsummary.pdf (en) , www.alpconv.org/sl/convention/protocols/Documents/20111215%20ProtokolVarstvotalBodenschutz.pdf , www.alpine-region.eu/action-group-6 (en) , www.alpconv.org/sl/activities/EUSALP-AG6/default.html , www.people4soil.eu , http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/obsolete/details/2016/000002/sl , www.boden-des-jahres.de (de)