Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Pokrajino zaznamujejo zahteve družbe

Okrogla miza na strokovni konferenci CIPRE 2017 – izzivi politike prostorskega načrtovanja na območju Alp. © CIPRA

V prostorskem načrtovanju si na nasprotnih bregovih stojijo različne potrebe in različna pričakovanja. Vlogo, ki jo ima to strokovno področje, bo tako treba ponovno premisliti: preusmeriti se bo treba od celovitega prostorskega načrtovanja v koncept izobraževanja in ozaveščanja, se je glasil ključni poudarek letošnje strokovne konference CIPRE, ki je potekala 29. in 30. septembra v Innsbrucku/A.

Prostorsko načrtovanje mora torej opustiti zahteve po optimalnem celovitem prostorskem načrtovanju, je na strokovni konferenci CIPRE Alpske prostorske sfere – naravne meje, brezmejne možnosti 29. in 30. septembra 2017 v Innsbrucku/A poudaril Friedrich Schindegger, eden od predavateljev. Teh zahtev zdajšnje prostorsko načrtovanje ne more izpolnjevati, saj danes o vsem pogosto odločajo posamezni interesi, npr. kmetijstva, podjetij, investitorjev, lokalnih in regionalnih političnih organov. Avstrijski strokovnjak za prostorsko načrtovanje je zato prepričan: »Pokrajina je odsev vrednot in porazdelitve moči družbe, ki v njej živi.« Po njegovem mnenju mora prostorsko načrtovanje poiskati novo usmeritev, in sicer tako, da bo prevzelo odgovornost za splošni javni interes in posredovalo splošna načela, ki jih bo večina tudi podprla.

Konferenčni program, ki sta ga CIPRA Avstrija in CIPRA International skupaj z vabljenimi predavatelji ponudila okoli 200 udeležencem iz gospodarstva, politike in civilne družbe, je bil zelo bogat in raznolik. V prevladujoče razumevanje prostorskega načrtovanja je podvomil tudi Gianluca Cepollaro, saj je podoba človeka kot tistega, ki je nad naravo in odloča o vsem, zastarela. Danes obravnavamo človeka kot del narave, na območju Alp pa se poleg tega o pomenu življenjskega prostora povečuje ozaveščenost ljudi, predvsem mladih generacij. Tako razumevanje bi se torej moralo odražati tudi v prostorskem načrtovanju, je dejal direktor Šole za prostorsko urejanje in urejanje prostora step v Trentu/I.

Prostor bomo morali vnovič osvojiti

Razpravo na govorniškem odru je odprl pogled na »stanje politike prostorskega načrtovanja na območju Alp«. Markus Reiterer, generalni sekretar Alpske konvencije, je negativno ocenil vsebinsko razdrobljenost in opozoril: »Tudi turistična in prometna politika postaneta v določenem trenutku predmet prostorskega urejanja.« Da je treba na področju prostorskega načrtovanja pogosteje razpravljati, ne pa se zapirati vase, se je glasila zahteva Gerlind Weber, medtem ko je blejski župan Janez Fajfar jasno prikazal, katere nepravilnosti je za seboj pustilo škodljivo prostorsko načrtovanje na lokalni ravni. V popoldanskem delu so bile na programu delavnice, ki so omogočile izmenjavo informacij in izkušenj o temah, kot sta zgoščevanje pozidave v dolinah ter problematika turističnih središč in podeželja, ki so izpostavljena pritiskom zaradi rabe prostora in odseljevanja iz njega. Kot je poudaril Peter Haßlacher, predsednik CIPRE Avstrija, je »področje urejanja prostora v Alpah izpostavljeno pritiskom zaradi nezadržne rasti nekaterih turističnih središč.«

In kot je dejala Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, razpolagamo s celotnim instrumentarijem, ki ga lahko uporabimo v prostorskem načrtovanju, a ta zaradi interesov posameznikov pogosto preneha veljati ad hoc. Conradinova je zato udeležence iz vseh alpskih držav pozvala: »Prostor bo treba pač vnovič osvojiti.«

CIPRA je več informacij na to temo objavila v 101. številki tematske revije Alpe na odru s podnaslovom Prostor ni neskončen, v spletnem dosjeju z naslovom Prostorsko načrtovanje v Alpah ter v interaktivni predstavitvi Alpski log – občina na poti v kakovostnejše življenje v okviru projekta alpMonitor. Naslednja strokovna konferenca CIPRE bo 25. in 26. maja 2018 na Bledu v Sloveniji.

 

Program, slikovna galerija, predstavitve:

www.cipra.org/sl/sk2017