Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Ko Alpe postanejo učilnica

26.08.2021
Podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in trajnostni razvoj: ko gre za ozaveščanje mladih o teh vprašanjih, je izobraževanje o gorah in v gorah dragoceni vir.
Image caption:
Gore v učiteljski vlogi – izobraževanje na visokih nadmorskih višinah povečuje zavedanje o alpskih naravnih in kulturnih vrednotah. © Nejc Kavka

Skale, modro nebo in sredi vsega tega skupina mladih. Vzpenjajo se proti vrhu Triglava in se medsebojno varujejo pri plezanju. Pri tej nekoliko drugačni učni uri jih spremlja učitelj. Takšen ali podoben bi lahko bil vsakdanjik v alpski šoli. Toda v Alpah vse več ljudi živi v mestih ali pa na podeželju, kjer živijo mestni način življenja in neposredna odvisnost od narave je, vsaj zdi se tako, vse manjša. Slaba stran sodobnega načina življenja je, da je vsakodnevne fizične aktivnosti med mladimi vedno manj. Zato ni čudno, da se danes mladim gore vse pogosteje zdijo nedostopne, tuje in naporne. Vse manjši obisk gora pomeni tudi izostanek gorniške vzgoje, etike in gorniških  vrednot, kar slabi gorsko identiteto. Tako smo si v mednarodnem projektu YOUrALPS od 2016 do 2019 za cilj zadali vzpostavitev modela Alpske šole in vrednot, na katerih naj ta model temelji. Projekt je potekal v okviru programa Interreg Alpski prostor. 

Zasnovan je bil izobraževani model Alpske šole, katerega namen je z aktivnimi učnimi oblikami, metodami in pristopi celotno izobraževati in vzgajati mlade o alpskih pokrajinah, krepiti zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja gorskih pokrajin in razvijati t. i. alpske oziroma gorske kompetence skupaj s kompetencami, usmerjenimi v trajnostni razvoj.

Gora kot kraj učenja

Vzgoja in izobraževanje o in z gorami poudarja pozitivne odnose med gorskimi regijami in družbo. V alpskem kontekstu mladini omogoča, da se sooči z gorskimi pokrajinami, njihovo  snovno in nesnovno dediščino, da se sooči z izzivi, ki jih v gore prinaša sedanjost, ter na podlagi bogate alpske kulturne in naravne dediščine krepi njihove zmogljivosti, kompetence in odpornost. Temelji na načelih, kot so sodelovanje, sposobnost ukrepanja, samoodločanje, vseživljenjsko učenje, identifikacija z alpskim okoljem kot življenjskim virom ter povezovanje vseh vrst izobraževanja.

Pri tem je pomembno, da mladim ne podajamo le znanja, temveč gradimo tudi vrednote gorništva ter odnos do gora in narave nasploh. Hoja po mahu, poslušanje vetra, uživanje gozdnih dobrot: Mladi spoznavajo gore z lastnim gibanjem in aktivacijo čutil. Gore vidijo, slišijo, vohajo in okusijo. Spoznavajo jih z lastnim delom in pridobivanjem izkušenj. Poudarek je na samostojnem delu in opazovanju. Gorska pokrajina tako postane multidisciplinarna učilnica.