Meritve so pokazale, da se zaradi sprejetih ukrepov za zajezitev novega virusa Sars-CoV-2 zmanjšujeta poraba energije in količina izpustov CO_2. Zmanjšal se je hrup, manjši je tudi seizmološki šum, zato spet slišimo žvrgolenje ptic in dihamo boljši zrak. A ne delajmo si utvar – to ni okoljski preobrat! Trenutno preživljamo enega najtoplejših mesecev od začetka uradnih meritev, pred vrati je že tretje zaporedno suho poletje. Da bi se naše življenje in gospodarstvo uspešno izvila iz koronakrize, moramo v gradbenem načrtu za prihodnost večji poudarek nameniti tako ekološkim kot ekonomskim vidikom. Nabor orodij je treba povečati, škodljive elemente pa odstraniti.

Grozi nevarnost, da bodo vlade v imenu vnovične obnove vložile milijarde v ohranitev sistema, ki bo številne spremenil v reveže in maloštevilne v zmagovalce – gre za milijarde, ki so bile obljubljene za boj proti podnebnim spremembam in jih sedaj v ta namen ne bo na razpolago. A kar potrebujemo, je pravična porazdelitev bremen, da bi tako ublažili negativne učinke globalizacije, zaradi katere prihaja do kriz, podnebne in koronske. Zato je zadnji čas za vzpostavitev globalnega upravljanja globalnih problemov, tako na področju javnega zdravja kakor tudi na področju okolja.

Odločilnega pomena je, komu bodo namenjeni pričakovani konjunkturni paketi ter katera področja bodo deležna spodbud in na podlagi katerih kriterijev. Cilj vseh ukrepov mora biti vzpostavitev odporne družbene in gospodarske ureditve, ki bo proizvodnjo in potrošnjo prilagodila dejansko razpoložljivim virom.

V mnogih alpskih regijah že imajo ustrezne rešitve. Sorazmerno kratke regionalne verige ustvarjanja dodane vrednosti krepijo lokalno krožno gospodarstvo in s tem njegovo neodvisnost od zunanjih vplivov. Lokalne skupnosti spodbujajo sodelovanje in soočanje z drugače mislečimi. Svobodni prostori in pomanjkanje priložnosti za potrošnjo spodbujajo lastno odgovornost in socialne inovacije, bodisi tako, da se naprave popravijo in se ne kupijo nove, bodisi na področju otroškega varstva ali oskrbe starostnikov, bodisi pri upravljanju še zadnjega gostišča, ki je še odprto v oddaljeni dolini, ali pri skupnem organiziranju nakupovanja živil.

Tudi v tehničnem pogledu je na voljo več različnih inovacij. Pogosto bi potrebovali le začetno spodbudo, kot je npr. financiranje zagona podjetij ali potreb zaradi spremenjenih okvirnih pogojev, kot se trenutno dogaja. Gre za to, da skupaj razvijamo pozitivne vizije in odločno zahtevamo njihovo udejanjanje. V ta namen potrebujemo medsebojno povezovanje, sodelovanje in izmenjavo znanja in izkušenj na različnih ravneh, ki segajo od lokalne do mednarodne.

V koronakrizi so nacionalne države stopile v ospredje kot krizne menedžerke. To krizo bo z upoštevanjem ukrepov socialne distance, z zdravili, cepljenjem itd. enkrat le mogoče obvladati. Kriza je tudi pokazala, kako hitro se lahko prilagodimo, zato izkoristimo to izkušnjo! Gradbeni načrt za pokoronski čas mora vsebovati ukrepe za preprečevanje podnebne krize. Podnebnih sprememb se namreč ne da preklicati.

Viri in nadaljnje informacije:

www.republik.ch/2020/04/10/wir-sollten-in-europa-nicht-warten-bis-wir-amerikanische-verhaeltnisse-haben (de), www.republik.ch/2020/04/13/verschnaufpause-fuer-die-natur (de), www.infosperber.ch/Artikel/Gesundheit/Covid-19-Krise-Ursache-Gesundheit-Kumulation (de), www.ndr.de/fernsezen/Mit-Anja-Reschke-und-Claudia-Kmfert,sendung1032078.html (de), https://atmo-france.org/wp-content/uploads/2020/03/200327_interaction_QA_covid19.pdf (fr)