Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Bo alpski vodni zbiralnik pristal v zasebnih rokah?

Alpe - evropski vodni zbiralnik: Združeni narodi so leta 2010 pravico do čiste vode razglasili za človekovo pravico, leto 2013 pa razglasili za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. (c) Daniel Zupanc

Predlog Bruslja o privatizaciji oskrbe z vodo povzroča hudo kri. V nadaljevanju o vsebini direktive in uspešni civilni iniciativi, ki želi preprečiti njeno sprejetje, in o tem, zakaj sploh potrebujemo skupno strategijo za alpski prostor in tudi za Evropo.
Nova direktiva naj bi razjasnila položaj glede podeljevanja vodnih koncesijskih pogodb: če bi občine področje vodne oskrbe deloma ali v celoti privatizirale, bi morale razpis objaviti na celotnem območju Evropske unije. Na razpisu bi zmagala najboljša ponudba. O tem, kdo in pod kakšnimi pogoji bo prebivalcem dobavljal vodo, so občine doslej odločale same.

Privatizacija skozi zadnja vrata
Predlog direktive - Evropski parlament bo o njem odločal še to pomlad - je povzročil veliko razburjenja. Zveze občin opozarjajo, da občinska podjetja velikim koncernom ne bodo mogla konkurirati, prav tako bo težko izpolnjevati zahteve glede cene, kakovosti in okoljevarstva. Posledica take ureditve bo draga in slaba voda. Natančno to se je že zgodilo v Grenoblu in Celovcu, ki sta pred časom privatizirala oskrbo z vodo - danes pa je voda spet v javnih rokah. Mesto Grenoble celo uradno podpira evropsko civilno iniciativo "Voda - človekova pravica", ki jo je doslej podpisalo že milijon državljanov EU in s tem pozvalo Evropsko komisijo, naj "gospodarjenje z vodo umakne iz načrta za uvedbo liberalizacije".
Za občine, ki bodo od leta 2020 več kot 80 odstotkov prometa ustvarile znotraj meja lastne občine, javni razpis ne bo potreben. Javna komunalna podjetja pa poleg vode svoje prebivalce oskrbujejo tudi s plinom in električno energijo, oskrbujejo pa lahko tudi sosednje kraje. Ker električna energija ustvarja ponavadi več kot 20 odstotkov prometa, bo za oskrbo s pitno vodo v prihodnje potreben razpis. S tem pa se bo privatizacija uveljavila skozi zadnja vrata, so prepričani kritiki. V Bruslju pa se ta razprava marsikomu zdi kot nevihta v kozarcu vode.

Skupna strategija za alpski prostor
Privatizacija prinaša več konkurence, istočasno se bodo povečale zahteve po rabi vodnih virov. Zaradi posledic podnebnih sprememb - manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manjše količine snežnih padavin pozimi - bo razpoložljiva količina vode iz Alp močno omejena, napovedujejo znanstveniki. Konflikti med oskrbo z vodo, energetiko, turizmom in varstvom narave se bodo še zaostrili. Danes se z vodo iz alpskih rek oskrbuje 170 milijonov ljudi - izključne pravice nad izkoriščanjem vodnih virov zato ne smemo prepustiti posameznim koncernom, temveč mora ta ostati v rokah javnih služb, zahteva CIPRA. Še več, o trajnostnem ravnanju z vodo potrebujemo skupno strategijo alpskih držav in Evropske unije. O tem, kdo je odgovoren za trajnostno rabo vode na območju Alp, pa bo CIPRA razpravljala na svoji letni konferenci, ki bo jeseni 2013 v Italiji.
Povezava na civilno iniciativo, dosje v Ciprini zbirki Compact na temo voda in podnebnih sprememb, ter na ostale vire:
www.cipra.org/de/alpmedia/dossiers/23, http://derstandard.at/1358304543578 (de), www.europarl.europa.eu/document/activities (en)
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.