Novice
Mladi z zavestjo o podnebnih spremembah in željo po delovanju
13.07.2012
/
CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Mladi iz petih alpskih držav, ki so se v okviru projekta My Clime-mate zavzeli za podnebno nevtralne Alpe, so konec oktobra naredili inventuro, hkrati pa že skovali nove načrte.
Primož Jeras (24) iz Kamnika ni povsem prepričan, ali ugašanje luči v prostorih kaj pomaga. Zaveda se, da sam na te stvari lahko le malo vpliva. Po drugi strani pa bi se morda vendarle kaj spremenilo, če bi sam postal vzor za druge. Zato Peter luči vedno ugaša, če je le mogoče, kupuje domače izdelke in se o vsem tem pogovarja s svojimi znanci in prijatelji.
Prijetno oktobrsko jutro v Unescovi biosferni regiji Entlebuch. Sončna svetloba se je prelivala skozi stekleno pročelje šolske športne dvorane v švicarski občini Sörenberg. Za mizo v obliki črke U je sedelo 33 deklet in fantov iz Avstrije, Francije, Italije in Švice, ter razpravljalo o rezultatih podnebnega projekta My Clime-mate. Najmlajši udeleženci so imeli 16, najstarejši 24 let, vsi pa so prihajali iz občin, ki so članice Omrežja občin "Povezanost v Alpah". Mreža, ki v tem trenutku šteje že več kot tristo občin iz sedmih alpskih držav, si v sodelovanju s prebivalci želi alpski življenjski prostor razvijati trajnostno in v skladu z geslom, ki si ga je sama postavila: Izmenjati, ukrepati, uresničevati. CIPRA spremlja Omrežje občin že vrsto let: daje mu pobude, omogoča izvajanje projektov in zagotavlja administrativno podporo (gl. uokvirjeno besedilo).
Odgovori na podnebne spremembe
"Marsikdo si ekoloških izdelkov preprosto ne more privoščiti," je bil v razpravi kritičen Andrea Cleva (22), študent iz Pordenona ob vznožju Dolomitov. Prepričan je, da bi morala država vse, ki si prizadevajo za varstvo podnebja, nagraditi, "podnebne grešnike" pa denarno kaznovati. "Morda bi potem ljudje le začeli puščati avtomobile v garaži."
Na koncu mize sta stala Katrin Löning in Peter Niederer in na liste na stojalu zapisovala argumente razpravljavcev. Vodji delavnice se spominjata začetnih dni projekta v februarju, ko je bilo sodelovanje nekoliko oteženo zaradi treme udeležencev in jezikovnih ovir. A danes, pol leta pozneje, ideje in zamisli kar vrejo - v angleščini ali pa v enem od maternih jezikov. In kdor govori več jezikov, sosedu šepetaje tolmači.
"Mlade ljudi želimo ozavestiti o posledicah podnebnih sprememb," je pojasnil Peter Niederer, koordinator v Omrežju občin "Povezanost v Alpah". Omrežje je namreč pripravilo ambiciozen program za boj proti podnebnim spremembam, za njegovo vodenje pa pooblastilo CIPRO. Finančno podporo je za leti 2011 in 2012 v okviru programa prejelo dvajset občinskih projektov, največji med njimi je My Clime-mate. "Osrednja točka našega delovanja je poiskati odgovore na vprašanje, kako lahko povsem konkretno prispevamo k varstvu podnebja," je dodala Katrin Löning iz Avstrijskega inštituta za ekologijo, enega od partnerskih inštitucij projekta My Clime-mate.
Odgovore smo našli v šolski športni dvorani na šolskih klopeh pred letvenikom, kjer so bile poleg kupa razglednic, brošur, posterjev in koledarjev razstavljene tudi pakirane testenine. In kaj ima vse to skupnega z varstvom podnebja? Pogled na testenine je hitro razkril odgovor: svetlorjavi makaroni iz pirine moke, ki so jih v sodelovanju z entlebuškim proizvajalcem testenin izdelali v projektni skupini, so namreč iz povsem domačih surovin, kar pa pomeni, da je v procesu njihove izdelave nastalo manj škodljivih izpustov, kot sicer. Poleg tega se od vsakega prodanega zavitka testenin Klimarönli 50 centimov nameni skladu za ohranitev visokih barij na območju Entlebucha. Regija se mora za naziv biosfernega rezervata, ki ji ga je podelil UNESCO, zahvaliti prav mokriščem, ki so kot velikanski zbiralniki ogljikovega dioksida postali deležni posebne zaščite. Iz barja je potrebno redno odstranjevati odvečno rastje in tudi pri tem delu je poleti sodelovala ekipa projekta My Clime-mate.
Brošure, razstavljene poleg testenin, spodbujajo odgovorno ravnanje z vodo. Na fotografijah v eni od brošur smo opazili informativne table, ki so jih na bregovih reke Soče v Sloveniji postavili mladi udeleženci projekta My Clime-mate. Tudi barvne razglednice na šolskih klopeh so ponazarjale dragocenosti vodnih virov- prikazovale so manjša umetniška dela, ki so jih mladi ustvarili v naravi: možice iz listja, mahu in kamnov ali pa miniaturno mlinsko kolo, ki se vrti na gorskem potoku. Na zadnji strani razglednic smo si prebrali nasvete, kako varčevati z izpusti CO2: preidite na zeleno elektriko, izdelajte si načrt za varčevanje z energijo, nosite topla oblačila, ogrevanje prostorov pa nekoliko zmanjšajte. Tisti, ki takšno razglednico pošlje, naslovniku s tem obljubi, da bo v bodoče varčeval s CO2.
Kras in "chrütli"
Po srečanju v športni dvorani so se mladi udeleženci popoldne razdelili v manjše skupine in se odpravili na raziskovanje biosfernega rezervata. Nekateri so splezali v votline kraškega pogorja, drugi so se navdušili nad knajpanjem in bredli po ledeno mrzli vodi. Sledil je obisk domačega podjetja za proizvodnjo mazil, mil in kopalnih olj. Lastnica blagovne znamke naravne kozmetike Chrütlimacher je drogeristka Silvia Limacher, ki živi na kmetiji, kjer se ukvarjajo z rejo govedi in prašičev. V kletnih prostorih se je vonj po hlevu umaknil vonju po senu in lapuhu. V majhni zeliščni kuhinji so bile na policah lepo zložene ročke in škatle z voskom, olji, soljo in suhim cvetjem, v loncu pa je brbotala gosta, svetlorjava mehka snov. "Ognjičeva mast," je zbranim pojasnila Silvia Limacher. Na mizi so stali kozarci, polni cvetov, merilni kozarci, drobne stekleničke in liji. "če želite, si lahko kopalno olje pripravite kar sami," je Silvia spodbujala mlade goste, ki so nekoliko zadržano vonjali cvetove in ekstrakte. Kakor koli, naj bodo kraške jame, knajpanje ali Chrütlimacher: mladina bi morala bogastvo narave izkusiti z vsemi čuti, si je zaželela vodja delavnice Katrin Löning.
Pravzaprav so mladi v Sörenberg prišli zaradi zaključne delavnice. A šele ko so se po štirih dneh pripravljali na odhod domov, se je njihova motiviranost za delovanje pravzaprav zares razvila: ena skupina je želela postaviti spletno stran, druga posneti kratke filme, ki bodo ljudi ozaveščali in jih bo mogoče posredovati prek spleta ali mobilnega telefona. Nekateri so s svojimi zahtevami hoteli seznaniti lokalne politike, drugi pa z igro vzbuditi zanimanje osnovnošolskih otrok za tovrstne vsebine. Omrežje občin bo pri vseh teh dejavnostih mlade podpiralo tudi v prihodnje, saj bodo tako svoje ideje in načrte lahko dejansko uresničili.
Rezultate svojega dela bodo udeleženci predstavili septembra 2012 na Alpskem tednu v švicarskem Valposchiavu. Boj proti podnebnim spremembam bodo morali nadaljevati v vsakem primeru - pa čeprav bo kmalu zmanjkalo vseh "klimarönlijev", naravne skulpture pa bodo počasi razpadle.
Mathias Becker (besedilo) in Eric Vazzoler (fotografije), Zeitenspiegel Reportagen
Občine skupaj v koris t podnebja
Zavezništvo v Alpah (AidA) združuje več kot 300 občin, ki si skupaj prizadevajo, da bi iz Alp naredile tak življenjski prostor, ki bi zagotavljal prihodnost. CIPRA je leta 1997 sodelovala pri ustanavljanju Mreže, od leta 2000 dalje pa ji zagotavlja tudi pomoč s strani enega dela svojega sekretariata.
CIPRA International je izdelala program dynAlp-climate prav za Zavezništvo v Alpah in pri tem zagotavlja tudi vodenje projekta. Koordinira izbor in spremljanje 20 financiranih projektov, med katerimi je tudi My Clime-mate, organizcijo prireditev in komunikacijskih aktivnosti na temo varovanja podnebja, ki potekajo v včlanjenih občinah in izven njih. Program bo potekal tri leta in razpolaga z 800.000 evri, ki jih daje na razpolago Mava, fundacija v korist narave ter s finančnimi sredstvi teritorialne skupnosti in evropski projekt "Mladi v akciji".
www.povezanostvalpah.org
Prijetno oktobrsko jutro v Unescovi biosferni regiji Entlebuch. Sončna svetloba se je prelivala skozi stekleno pročelje šolske športne dvorane v švicarski občini Sörenberg. Za mizo v obliki črke U je sedelo 33 deklet in fantov iz Avstrije, Francije, Italije in Švice, ter razpravljalo o rezultatih podnebnega projekta My Clime-mate. Najmlajši udeleženci so imeli 16, najstarejši 24 let, vsi pa so prihajali iz občin, ki so članice Omrežja občin "Povezanost v Alpah". Mreža, ki v tem trenutku šteje že več kot tristo občin iz sedmih alpskih držav, si v sodelovanju s prebivalci želi alpski življenjski prostor razvijati trajnostno in v skladu z geslom, ki si ga je sama postavila: Izmenjati, ukrepati, uresničevati. CIPRA spremlja Omrežje občin že vrsto let: daje mu pobude, omogoča izvajanje projektov in zagotavlja administrativno podporo (gl. uokvirjeno besedilo).
Odgovori na podnebne spremembe
"Marsikdo si ekoloških izdelkov preprosto ne more privoščiti," je bil v razpravi kritičen Andrea Cleva (22), študent iz Pordenona ob vznožju Dolomitov. Prepričan je, da bi morala država vse, ki si prizadevajo za varstvo podnebja, nagraditi, "podnebne grešnike" pa denarno kaznovati. "Morda bi potem ljudje le začeli puščati avtomobile v garaži."
Na koncu mize sta stala Katrin Löning in Peter Niederer in na liste na stojalu zapisovala argumente razpravljavcev. Vodji delavnice se spominjata začetnih dni projekta v februarju, ko je bilo sodelovanje nekoliko oteženo zaradi treme udeležencev in jezikovnih ovir. A danes, pol leta pozneje, ideje in zamisli kar vrejo - v angleščini ali pa v enem od maternih jezikov. In kdor govori več jezikov, sosedu šepetaje tolmači.
"Mlade ljudi želimo ozavestiti o posledicah podnebnih sprememb," je pojasnil Peter Niederer, koordinator v Omrežju občin "Povezanost v Alpah". Omrežje je namreč pripravilo ambiciozen program za boj proti podnebnim spremembam, za njegovo vodenje pa pooblastilo CIPRO. Finančno podporo je za leti 2011 in 2012 v okviru programa prejelo dvajset občinskih projektov, največji med njimi je My Clime-mate. "Osrednja točka našega delovanja je poiskati odgovore na vprašanje, kako lahko povsem konkretno prispevamo k varstvu podnebja," je dodala Katrin Löning iz Avstrijskega inštituta za ekologijo, enega od partnerskih inštitucij projekta My Clime-mate.
Odgovore smo našli v šolski športni dvorani na šolskih klopeh pred letvenikom, kjer so bile poleg kupa razglednic, brošur, posterjev in koledarjev razstavljene tudi pakirane testenine. In kaj ima vse to skupnega z varstvom podnebja? Pogled na testenine je hitro razkril odgovor: svetlorjavi makaroni iz pirine moke, ki so jih v sodelovanju z entlebuškim proizvajalcem testenin izdelali v projektni skupini, so namreč iz povsem domačih surovin, kar pa pomeni, da je v procesu njihove izdelave nastalo manj škodljivih izpustov, kot sicer. Poleg tega se od vsakega prodanega zavitka testenin Klimarönli 50 centimov nameni skladu za ohranitev visokih barij na območju Entlebucha. Regija se mora za naziv biosfernega rezervata, ki ji ga je podelil UNESCO, zahvaliti prav mokriščem, ki so kot velikanski zbiralniki ogljikovega dioksida postali deležni posebne zaščite. Iz barja je potrebno redno odstranjevati odvečno rastje in tudi pri tem delu je poleti sodelovala ekipa projekta My Clime-mate.
Brošure, razstavljene poleg testenin, spodbujajo odgovorno ravnanje z vodo. Na fotografijah v eni od brošur smo opazili informativne table, ki so jih na bregovih reke Soče v Sloveniji postavili mladi udeleženci projekta My Clime-mate. Tudi barvne razglednice na šolskih klopeh so ponazarjale dragocenosti vodnih virov- prikazovale so manjša umetniška dela, ki so jih mladi ustvarili v naravi: možice iz listja, mahu in kamnov ali pa miniaturno mlinsko kolo, ki se vrti na gorskem potoku. Na zadnji strani razglednic smo si prebrali nasvete, kako varčevati z izpusti CO2: preidite na zeleno elektriko, izdelajte si načrt za varčevanje z energijo, nosite topla oblačila, ogrevanje prostorov pa nekoliko zmanjšajte. Tisti, ki takšno razglednico pošlje, naslovniku s tem obljubi, da bo v bodoče varčeval s CO2.
Kras in "chrütli"
Po srečanju v športni dvorani so se mladi udeleženci popoldne razdelili v manjše skupine in se odpravili na raziskovanje biosfernega rezervata. Nekateri so splezali v votline kraškega pogorja, drugi so se navdušili nad knajpanjem in bredli po ledeno mrzli vodi. Sledil je obisk domačega podjetja za proizvodnjo mazil, mil in kopalnih olj. Lastnica blagovne znamke naravne kozmetike Chrütlimacher je drogeristka Silvia Limacher, ki živi na kmetiji, kjer se ukvarjajo z rejo govedi in prašičev. V kletnih prostorih se je vonj po hlevu umaknil vonju po senu in lapuhu. V majhni zeliščni kuhinji so bile na policah lepo zložene ročke in škatle z voskom, olji, soljo in suhim cvetjem, v loncu pa je brbotala gosta, svetlorjava mehka snov. "Ognjičeva mast," je zbranim pojasnila Silvia Limacher. Na mizi so stali kozarci, polni cvetov, merilni kozarci, drobne stekleničke in liji. "če želite, si lahko kopalno olje pripravite kar sami," je Silvia spodbujala mlade goste, ki so nekoliko zadržano vonjali cvetove in ekstrakte. Kakor koli, naj bodo kraške jame, knajpanje ali Chrütlimacher: mladina bi morala bogastvo narave izkusiti z vsemi čuti, si je zaželela vodja delavnice Katrin Löning.
Pravzaprav so mladi v Sörenberg prišli zaradi zaključne delavnice. A šele ko so se po štirih dneh pripravljali na odhod domov, se je njihova motiviranost za delovanje pravzaprav zares razvila: ena skupina je želela postaviti spletno stran, druga posneti kratke filme, ki bodo ljudi ozaveščali in jih bo mogoče posredovati prek spleta ali mobilnega telefona. Nekateri so s svojimi zahtevami hoteli seznaniti lokalne politike, drugi pa z igro vzbuditi zanimanje osnovnošolskih otrok za tovrstne vsebine. Omrežje občin bo pri vseh teh dejavnostih mlade podpiralo tudi v prihodnje, saj bodo tako svoje ideje in načrte lahko dejansko uresničili.
Rezultate svojega dela bodo udeleženci predstavili septembra 2012 na Alpskem tednu v švicarskem Valposchiavu. Boj proti podnebnim spremembam bodo morali nadaljevati v vsakem primeru - pa čeprav bo kmalu zmanjkalo vseh "klimarönlijev", naravne skulpture pa bodo počasi razpadle.
Mathias Becker (besedilo) in Eric Vazzoler (fotografije), Zeitenspiegel Reportagen
Občine skupaj v koris t podnebja
Zavezništvo v Alpah (AidA) združuje več kot 300 občin, ki si skupaj prizadevajo, da bi iz Alp naredile tak življenjski prostor, ki bi zagotavljal prihodnost. CIPRA je leta 1997 sodelovala pri ustanavljanju Mreže, od leta 2000 dalje pa ji zagotavlja tudi pomoč s strani enega dela svojega sekretariata.
CIPRA International je izdelala program dynAlp-climate prav za Zavezništvo v Alpah in pri tem zagotavlja tudi vodenje projekta. Koordinira izbor in spremljanje 20 financiranih projektov, med katerimi je tudi My Clime-mate, organizcijo prireditev in komunikacijskih aktivnosti na temo varovanja podnebja, ki potekajo v včlanjenih občinah in izven njih. Program bo potekal tri leta in razpolaga z 800.000 evri, ki jih daje na razpolago Mava, fundacija v korist narave ter s finančnimi sredstvi teritorialne skupnosti in evropski projekt "Mladi v akciji".
www.povezanostvalpah.org